Franja

ἀ-θεμίστιος, ἀ-θέμι(σ)τος 2 (θέμις) ep. brez zakona, nepostaven, nezakonit, brezbožen, prepovedan, ἀθεμίστια εἰδέναι biti hudoben, zloben.

ἄ-θεος 2 brez boga, brezbožen; od boga zapuščen, ὁ ἄθεος bogotajec; NT pogan, krivoverec. – adv. ἀθέως brezbožno, brez božje pomoči.

αἴσῠλος 2 ep. ἀήσυλος [Et. αἴσυλος iz Ϝαίτυλος; ἀήσυλος iz Ϝαjήτυλος] poguben, brezbožen, hudoben.

ἄ-λαστος 2 [Et. ἀ priv + λαθέσθαι] ep. poet. 1. kar se ne da pozabiti ali preboleti; nepozaben, neznosen, zelo neprijeten (ἄχος, κακά), ἄλαστον ὀδύρομαι neprestano (neutolažno) tarnam; πένθος globoka žalost. 2. nesrečen, proklet, zaklet, brezbožen, ἀνήρ.

ἀλάστωρ, ορος ἀλάστορος 2 poet. 1. ki zahteva maščevanje, maščevalen, duh maščevalec; grdin, mučitelj, neprijatelj; βουκόλων ἀλάστορα groza, strah. 2. a) adi. brezbožen, zločinski, grozovit; b) subst. ὁ hudodelec, zločinec. 3. ἀλάστορος osveto zahtevajoč ali želeč, maščevalen.

ἀν-ίερος 2 poet. nesvet, brezbožen; lat. impius.

ἄ-νομος 2 nepostaven, protipostaven, nezakonit, krivičen, brezbožen, zločinski; subst. ὁ hudodelec, krivičnik, pogan NT.

ἀν-όσιος 2 nesvet, brezbožen, malopriden; νέκυς neposvečen = nepokopan; ὀσμή duh, smrad takega mrtveca.

ἀ-πάλαμ(ν)ος 2 (παλάμη) brez roke 1. brez pomoči, kdor si ne ve svetovati ali pomagati, neodločen, nedelaven, len. 2. komur ni mogoče odpomoči, nemogoč, neznosen, nespameten, brezbožen.

ἀσεβέω (ἀ-σεβής) ravnam brezbožno, sem brezbožen, grešim εἰς, περί τινα, εἴς τι; pass. ἀσεβοῦμαι greši se proti meni, ἠσεβημένος oskrunjen.

ἀ-σεβής 2 (σέβω) brezbožen, hudoben, zločest.

ἀσκέω [3. sg. impf. ep. ἤσκειν] 1. umetno ob-, izdelujem, izgotavljam, umetno gladim χιτῶνα; krasim, snažim, lepšam; ἠσκημένος olepšan, okrašen; λόγῳ ἠσκημένος z omamo opremljen, iz-, namišljen. – pt. ἀσκήσας z glag.: lično, spretno, umetno. 2. bavim se s čim, opravljam, urim se, vežbam se, τί v čem; izvršujem kaj κακά; ἀσέβειαν sem brezbožen, gojim δίκαια; σιωπήν molčim; z inf. trudim se, navadim se česa; prizadevam si NT; τινά τι urim (vežbam) koga v čem; ἐχθρόν vzredim, ἠσκημένος uren, spreten, vrl, izvežban, εὖ ἠσκηκώς dobro izvežban. 3. med. (marljivo) se urim ταῦτα.

ἄ-τοπος 2 (τόπος) 1. ne na svojem mestu, neobičen, nenavaden, čuden. 2. neumesten, neslan, neumen. 3. NT hudoben, brezbožen.

βέβηλος 2 (βαίνω) 1. dostopen, kamor sme kdo stopiti, nesvet, neposvečen, τὸ βέβηλον neposvečena tla. 2. nečist, brezbožen, posvetnjak NT.

βλάβη, ἡ βλάβος, ους, τό [Et. iz βλαπ- in to iz μλάπ-, kor. ml̥q^w-, lat. multa iz molcta, globa; slov. u-molk-niti, strslov. u-mlč-iti, bezähmen] 1. škoda, izguba. 2. nesreča, poguba; ἡ πᾶσα βλάβη povsem brezbožen človek.

δύσ-θεος 2 poet. bogu zoprn, mrzek, brezbožen.

δυσσέβεια, ἡ (δυσ-σεβής) brezbožnost, malopridnost, κτάομαι δυσσέβειαν nakopljem si očitanje, da sem brezbožen.

δυσ-σεβής 2 (σέβομαι) poet. brezbožen, zloben, malopriden; subst. brezbožnik, zlobnež.

εὑρίσκω [augm. εὑ in ηὑ, fut. εὑρήσω, aor. εὗρον, ηὗρον, NT εὕρησα, εὗρα, pf. εὕρηκα, ηὕρηκα, pass. pf. ηὕρημαι, aor. εὑρέθην; med. fut. εὑρήσομαι, aor. εὑρόμην, NT εὑράμην, ep. inf. aor. act. εὑρέμεναι] 1. act. a) najdem (kar iščem), iznajdem, izmislim ἔργα, μῆχος, izsledim, odkrijem τὸν αὐτόχειρα, spoznam, izvem τινά, τί, inf., ὅπως, τέκμωρ najdem izhod (rešitev), toda τέκμωρ Ἰλίου εὑρίσκω razrušim Ilij; b) najdem (slučajno), namerim, naletim na, dosežem, dobim κλέος, κέρδος, τινά, τί, ἄζηλον βίον, κακόν zabredem v nesrečo; z dvojnim acc.: ἐμὲ μέγαν εὗρον da sem velik, τοὺς θεοὺς κακούς da so bogovi hudobni; c) o blagu: najdem (kupca), ὅκως εὑροῦσα πολλὸν χρυσίον πρηθείη ko je bila drago prodana, ἀποδίδομαι τοῦ εὑρόντος prodam za vsako ceno; (χρήματα), ἃ εὗρε πλέον ki je več neslo (znašalo) kakor. 2. pass. najdem se; s pt. pokaže se, da sem, ἄνους ηὑρέθη pokazal je, da je neumen, κακός τ' ὢν κἀκ κακῶν εὑρίσκομαι pokaže se, da sem hudoben in sin hudobnih staršev, ἢν εὑρεθῇς μὴ δίκαιος ὢν ako se pokaže, da nisi bil pošten, ὅτῳ γάμοι ξυνόντες ηὑρέθησαν ἀνόσιοι kateremu se je dokazal brezbožen zakon; pogosto = εἶναι: τίς ἂν προνούστερος εὑρέθη kdo neki je bil previdnejši, μέγα πένθος φίλοις εὕρηται. 3. med. a) iznajdem sebi, izmislim si ὄνομα, dosežem, pridobim si kaj, καὶ ταῦτα πάντα σοῦ θανόντος εὑρόμην vsega tega je kriva tvoja smrt; najdem λόγους, nakopljem si κακόν; b) dosežem, izprosim (si) kaj od koga ἀγαθόν τι παρά τινος, inf., ὠφέλειαν ἀπό τινος; c) pridobim komu kaj, εὕρετο ὅπως μὴ ἀνεπιστήμονας εἶναι našel je sredstva, da niso bili nevešči.

κατ-άρᾱτος 2 (κατ-αράομαι) poet. preklet, brezbožen, hudoben.