Franja

ἀγμός, ὁ (ἄγνῡμι) poet. strmina, breg, razpoka, prepad.

αἰγῐ-ᾰλός, ὁ morsko obrežje, breg, obala, peskovina.

αἶπος, ους, τό poet. breg, strmina, vrh.

ἄκρος 3 (ἀκίς) I. adj. 1. skrajni, vnanji, vrhnji, najvišji, rtast, šiljast; ἄκρῳ Ὀλύμπῳ na najvišjem vrhu Olimpa; ἐπ' ἄκρων ὁδοιπορέω stopam po prstih, šopirim se, ὕδωρ površje vode; ἐπ' ἄκρῳ ῥυμῷ na koncu ojes, ἄκρη πόλις gorenji del mesta, μυελός osrčje; χείρ, πόδες, δάκτυλοι konec roke, prsti; sup. ἀκρότατος prav na vrhu. 2. pozen, νύξ; opolnoči ἄκρας νυκτός. 3. vzvišen, odličen, izvrsten, vrl (μάντις, τοξότης itd.), τὰ πολέμια vrl vojak, ψυχὴν οὐκ ἄκρος ne posebno hraber; ἄκρος γίγνομαι odlikujem se, hrabro se držim. II. subst. τὸ ἄκρον vrh, vršec, glava, rob, površje, nos, rt, breg; skrajno krilo bojnega reda; NT ἀπ' ἄκρου γῆς ἕως ἄκρου οὐρανοῦ od kraja do kraja sveta. – adv. ἄκρον, ἄκρα zgoraj, ἀκρότατον zelo visoko.

ἀκτή¹, ἡ 1. obala, obrežje, breg, rt, nos. 2. povišek, βώμιος žrtvenik, oltar.

ἄν-αντα adv. ep. navkreber, v breg.

ἀράσσω [fut. ἀράξω, aor. act. ἤραξα, pass. ἠράχθην] ion. poet. 1. act. bijem, tolčem, udarjam, trkam (na vrata) τί, τινί; ὀνείδεσι obsipam z; vržem ob πρὸς τὰς πέτρας. 2. pass. tepejo me, bijejo me, trčim ob breg, razbijem se na skali.

βουνός, ὁ ion. NT breg, holmec, brdo, grič.

γή-λοφος, ὁ hrib, breg, grič.

γουνός, ὁ (γόνυ) 1. ep. ovinek, klanec, breg, hrib, hribovito polje; γουνὸς ἀλωῆς vinograd. 2. ion. rt, višina.

ἐκ-πίπτω [gl. πίπτω, aor. ep. ἔκπεσον] 1. a) vun ali doli padem, odpadem ἔκ τινος; o drevju: padem, poderem se, pf. ležim; o reki: razlijem se, izlivam se; b) vun planem, napravim izpad, pobegnem kam iz kakega kraja Ἀθήναζε; c) zaidem ἐκ τῆς ὁδοῦ; o mornarjih in ladji: zanese me, (morje) me vrže na suho, trčim ob breg, razbijem se na skali; λογισμοῦ izgubim pamet; d) = pass. od ἐκβάλλω preženejo me, izobčijo me, ὑπὸ τοῦ δήμου ljudstvo me izžene, ἐκπεσών pregnan, izgnan; ὁ ἐκπεπτωκώς pregnanec, izgnanec; e) izgubim kaj ἔκ τινος, ἀπὸ τῶν ἐλπίδων pustim, izgubim nade; prepadem, nimam sreče v čem (o govorniku); ostanem (pri glasovanju) v manjšini; ὑπ' ἀνδρός premagan sem, padem po kom. 2. izprevržem se, izpremenim se εἴς τι.

ἐκ-φέρω [gl. φέρω, fut. med. ἐξοίσομαι tudi s pas. pom.] I. act. 1. tr. a) vun nesem, iznašam τί τινος in ἔκ τινος; α.) pokopljem σῶμα, τινά; β.) πόλεμον πρός τινα začnem vojsko s kom; γ.) odnesem, ugrabim; pridobim (bojno nagrado); δ.) odnašam (iz morja na breg), odvedem, pripeljem do konca βάσις σ' εὖ ἐκφέρει; b) rodim, pri-, donašam καρπόν; pren. πρός τινα spravim med ljudi ἐπὶ γέλωτι; c) razglasim, objavim, oznanim χρηστήριον εἴς τινα, λόγον izrečem, ὄνομα izgovorim; d) zapeljem, zavedem s pravega pota. 2. intr. a) odhitim, stečem naprej, izletim (iz ograje); b) končam se, minem ἄροτος; c) zvršim se, izpolnim se, uresničim se ἐς ὀρθόν; d) ἀτραπός pelje iz česa. II. med. 1. iznašam svoje stvari, γνώμην izrekam svoje mnenje, ὅπλα zbiram se v orožju, zgrabim orožje. 2. = act. odnesem, (pri)dobim nagrado, κλέος stečem si. III. pass. a) prodiram, da(je)m se zapeljati, πρὸς ὀργήν jeza me premaga; b) zanese me, dospem (iz morja na suho).

ἐπ-άντης 2 (ἄντα) navkreber, v breg, strm.

ἐπ-οκέλλω [aor. ἐπώκειλα] 1. trans. tiram (ladjo) na suho, vržem na breg, storim, da se ladja razbije. 2. intr. obsedim na pečini, zadenem na pečino, razbijem se κατά τι.

ἠιών, όνος, ὁ, at. ᾔών breg, morska obal, pomorje.

κατάβασις, εως, ἡ (κατα-βαίνω) 1. pot navzdol, hoja z gore ἀπὸ τοῦ ὄρεος. 2. pohod iz dežele proti morju, pot nazaj, povratek. 3. obronek, breg, pobočje NT.

κατ-άντης 2 ki gre (se nagiba) navzdol, τὸ κάταντες breg, reber, pobočje, ἐς τὸ κάταντες navzdol, ἐν τῷ κατάντει na obronku, na rebru (bregu). – adv. κάταντες ep. navzdol.

κλῑτύς, ύος, ἡ (κλίνω) [acc. sg. -ύν, pl. -ῦς] ep. poet. breg, obronek, pobočje, grič, hrib.

κλύσμα, ατος, τό (κλύζω) 1. ion. dristlja (klistir). 2. breg, katerega oblivajo morski valovi.

κνημός, ὁ (κνήμη) ep. obronek, pobočje, breg, sedlo, globel.