Franja

ᾰ̓γᾰθός 3 [adv. εὖ – comp. ἀμείνων, βελτίων, κρείσσων, λωίων, λῴων; ep. poet. ἀρείων, βέλτερος, λωίτερος, φέρτερος – sup. ἄριστος, βέλτιστος, λώιστος, λῷστος; poet. βέλτατος, φέρτατος, φέριστος] 1. o osebah: dober, vrl, hraber, pošten, plemenit, pripraven, zmožen (τέχνην, εἰς, πρός, κατά τι, ἔν τινι); βοήν: vrl vikač ali klicar; v nagovoru: ὠγαθέ dragi moj; οἱ ἀγαθοί plemenitaši, aristokrati; καλός κἀγαθός korenjak in poštenjak, vzor moža. 2. o stvareh: dober, koristen, τινός za kaj, proti čemu, srečen (βίος), rodoviten (χώρα), ugoden (ὄναρ); ἀγαθὰ πράγματα ugoden položaj, sreča, dragocenosti. 3. subst. τὸ ἀγαθόν dobro, korist, dobrota, sreča; pl. dobrine, vrline; zaloga, (bojni) živež, plen; sladčice; ἀγαθὰ φρονέων dobrohoten, dobro misleč, εἰς ἀγαθόν, ἐπ'ἀγαθῷ v blagor (korist, prid), v dobrem namenu; εἰς ἀγαθὰ πείθεσθαι dober svet poslušati, ἀγαθὰ εὑρίσκομαι najdem milost.

ἄγᾰμαι [fut. ἀγάσομαι, ep. ἀγάσσομαι; aor. ἠγάσθην, ep. ἠ-, ἀγασ(σ)άμην; sooblike: ἀγάζομαι, ἀγαίομαι, ἀγάομαι] (ἀγάλλω, ἀγα-) 1. a) občudujem, čudim se, strmim (τινός τι, τινά τινος) τινός, ὅτι ali z gen. pl.; b) cenim, spoštujem; τινί zadovoljen sem s kom, veselim se česa. 2. jezim se, srdim se, zavidam, ne privoščim τινί; nevoljen sem (τί).

ἀγνοέω (γνῶναι) [ep. -νοιέω, aor. 1. iter. ἀγνώσασκε, fut. med. ἀγνοήσομαι s pas. pomenom] 1. ne (s)poznam, ne vem, ne umevam, ne opažam (τινά, τινός, περί τινος); – pass. ἀγνοοῦμαι ne ve se o meni, nepoznan sem, τὰ ἠγνοημένα neznane dežele; – οὐκ ἀγνοέω prav dobro vem. 2. intr. motim se, dvomim, grešim (iz nevednosti ali slabosti) NT.

ἀγώγῐμος 2 (ἀγωγή) 1. kar se da lahko odpraviti ali prepeljati, prevozen; τὰ ἀγώγιμα vozno blago. 2. kogar sme ubiti, kdor hoče, preklican; kdor se sme pred sodnijo pripeljati. 3. vodljiv, ki se da lahko zapeljati (πρός τι).

ἀγωνιάω (ἀγωνία) 1. tekmujem, trudim se, hočem se boriti, περί ali ὑπέρ τινος. 2. vznemirjam se, plašim se, bojim se (ἐπί τινι).

ἀδῐκέω (ἄδικος) 1. act. a) abs. krivično ravnam, grešim; b) delam (storim) krivico komu (τινά), razžalim; škodujem; (γῆν) opustošim; ἀδικεῖτε πολέμου ἄρχοντες krivično ravnate, ker začenjate vojsko. 2. pass. (s fut. ἀδικήσομαι), dela (stori, godi) se mi krivica, trpim krivico ali škodo.

ἀεικῑ́νητος 2 (κινέω) ki se vedno giblje ali premika.

αἱρετός 3 (αἱρέω) 1. kar se da osvojiti (osvojljiv) ali razumeti (umljiv). 2. izvoljen, zaželen, vreden, da se izvoli.

αἰσθητός 3 (αἰσθάνομαι) kar se more s čutili za-, doznati ali opaziti, dočuten, zapazljiv; χρόνος trenutek.

αἴσιμος 2 in 3 (αἶσα) ep. 1. usojen; ἦμαρ smrtni dan; αἴσιμόν ἐστιν usojeno je. 2. kar je prav, spodoben, prikladen, primeren, pristojen, εἰπεῖν, τίνειν; αἴσιμα εἰδέναι biti razumen ali pravičen, πίνειν zmerno piti; αἴσ. φρένας zdrave pameti.

αἰχμή, ἡ [Et. iz αἰκσμᾱ́, lat. ico, icere, zadeti, raniti] 1. ost, ostrina, konica (kopja ali sulice); sulica, kopje. 2. boj, vojska.

ᾰ̓κᾰχίζω (ἄχομαι) [fut. ἀκαχήσω, aor. 1. ἀκάχησα, 2. ἤκαχον, pf. med. ἀκάχη-μαι, 3. pl. ἀκηχέδατ' (αι), ἀκάχηνται, plpf. ἀκαχήατο (ἀκαχείατο), pt. ἀκαχήμενος, ἀκηχέμενος] 1. act. žalim, žalostim. 2. med. žalostim se, žalujem, tugujem; pf. žalosten sem zaradi česa τινός, τινί ali pt.

ἀ-κήλητος 2 (κηλέω) ki se ne da očarati ali premotiti, neupogljiv, nespravljiv.

ἄ-κληρος 2 (κλῆρος) brez dediščine ali deleža, siromašen, ubog.

ἀκοστάω [Et. iz ἀκοστή ječmen; ἀκοστή je ali iz kor. ak', aq (lat. acus, aceris, resa, ime po ostrem klasju), ali pa iz podstave n̥ κοστή, sor. strsl. jęčьmy, slov. ječmen] ep. samo pt. aor. ἀκοστήσας; zobljem ječmen, dobro sem rejen ἵππος.

ἄ-λαστος 2 [Et. ἀ priv + λαθέσθαι] ep. poet. 1. kar se ne da pozabiti ali preboleti; nepozaben, neznosen, zelo neprijeten (ἄχος, κακά), ἄλαστον ὀδύρομαι neprestano (neutolažno) tarnam; πένθος globoka žalost. 2. nesrečen, proklet, zaklet, brezbožen, ἀνήρ.

ἀλάστωρ, ορος ἀλάστορος 2 poet. 1. ki zahteva maščevanje, maščevalen, duh maščevalec; grdin, mučitelj, neprijatelj; βουκόλων ἀλάστορα groza, strah. 2. a) adi. brezbožen, zločinski, grozovit; b) subst. ὁ hudodelec, zločinec. 3. ἀλάστορος osveto zahtevajoč ali želeč, maščevalen.

ἀ-ληθής 2 dor. ἀλᾱθής [Et. ἀ priv. + λήθος ne prikrit, ne goljufiv; gl. λανθάνω; ἀλήθεια iz ἀλήθεσια] 1. res(ničen), odkritosrčen, istinit, pošten. 2. pravi, zanesljiv; τὸ ἀληθές resnica; v vprašanjih ironično ἄληθες (naglas drugačen kakor v odgovoru); ali zares? v odgovoru: ἀληθές, ἀληθῆ zares, tako je; adv. ἀληθῶς, ἀληθέως, ἀληθές; ὡς ἀληθῶς = τῇ ἀληθείᾳ, ὁ ἀληθῶς οὐρανός resnično (pravo) nebo comp. ἀληθέστερον, sup. ἀληθέστατα.

ἁλί-κλυστος 2 (κλύζω) poet. od morja opiran ali obdan.

ἀλλά (advers. coni.) (ἄλλος) 1. za nikalnico: ali, ampak, temveč, nasprotno, razen; ἀλλ' ἢ ampak le, razen, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo – ampak tudi; εἰ μή – ἀλλά γε če (že) ne – pa vsaj. 2. za trdilnimi izrazi: pa, ali, toda; ἀλλ' οὐ in ne, toda ne, niti ne, pa ne; ἀλλ' ὅμως vendar le, ἀλλά τοι pa seveda; ἀλλά γε pa vsaj. 3. a) pred imperativom (posebno v zvezi z ἄγε, ἄγετε): dej, nuj, hajdi, torej!; b) (kot uvodnica nagova ali odgovora): prav! da! ne! toda! 4. zveze: ἀλλὰ γάρ pa vendar, vsaj, sicer, ἀλλὰ μήν pa seveda, da, zares, sedaj pa; ἀλλὰ μέντοι vendar; ἀλλ' ἦτοι a seveda, kaj pa; ἀλλὰ καὶ ὥς pa tudi tako, ipak; ἀλλ' οὐδ' ὥς pa tudi tedaj ne; οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, ἀλλ' ἦ ali zares; ἀλλὰ δέχομαι dobro, prejmem!