abattre* [abatr] verbe transitif podreti, po-, zrušiti, na tla zbiti, pobiti, ubiti; sestreliti (letalo); utruditi, izčrpati, odvzeti moč, energijo, veselje, upanje, pogum; demoralizirati
s'abattre po-, zrušiti se, zgruditi se, pasti na, planiti na; poleči se
abattre un arbre, un mur podreti drevo, zid
abattre de la besogne opraviti mnogo dela, vneto se lotiti dela ali posla, mnogo in uspešno delati
abattre des kilomètres požirati kilometre
abattre à l'explosif razstreliti
abattre les tentes podreti šotore
abattre un cheval blessé pobiti ranjenega konja
abattre les feux priviti luči (avtomobila)
abattre son jeu položiti karte pred koncem igre
abattre quelqu'un ubiti koga s strelnim orožjem, ustreliti ga
deux chasseurs ont été abattus dve lovski letali sta bili sestreljeni
cette fièvre l'a abattu ta vročica ga je čisto izčrpala
les sauterelles se sont abattues sur les récoltes kobilice so planile na poljske pridelke
se laisser abattre izgubiti pogum
Zadetki iskanja
- agresser [agrɛse] verbe transitif napasti
deux voleurs m'ont agressé dva tatova sta me napadla - angle [ɑ̃gl] masculin kot; vogal, ogel; figuré hrapava stran; vidik, stališče
angle droit, aigu, obtus, extérieur, intérieur pravi, ostri, topi, zunanji, notranji kot
angle de la rue ulični vogal
angle adjacent, alterne, correspondant prikot, izmenični kot, protikot
angle d'incidence vpadni kot
angle de visée zorni, vidni kot
sous l'angle de z vidika
sous un certain angle z nekega vidika, stališča
côtés masculin pluriel, sommet masculin d'un angle kraki, vrh kota
arrondir, adoucir les angles olajšati odnose med dvema osebama, ki sta v konfliktu - aparté [aparte] masculin beseda, ki jo igralec na odru reče za sebe; poseben, ločen, tih pogovor z osebami na seji ipd.
en aparté zaupno; skrivaj, med štirimi očmi
ils ne cessèrent de faire des apartés pendant toute la conférence neprestano sta se tiho pogovarjala med predavanjem - associer [-sje] verbe transitif pri-, združiti, spojiti; včlaniti v društvo; pritegniti, vzeti kot družabnika
s'associer pridružiti se, priključiti se (à quelque chose čemu); združiti se, zvezati se; sodelovati; ujemati se (barve)
associer ses collaborateurs aux bénéfices de l'entreprise deliti s sodelavci dobiček podjetja
associer tous les opposants au régime združiti vse nasprotnike režima
le malheur les a associés nesreča jih je zbližala, združila
associer le courage à la prudence združevati pogum s previdnostjo
ils ont associé leurs destinées povezala sta svoji usodi, poročila sta se
la France s'est associée au Marché commun Francija se je pridružila Skupnemu trgu
je m'associe aux félicitations pridružujem se čestitkam
ce rouge s'associe bien avec le jaune ta rdeča barva se dobro ujema z rdečo barvo - avec [avɛk] préposition s, z; familier povrhu, s tem
d'avec od
et avec cela (ça), madame? sicer še kaj, gospa? (v trgovini)
ils sont toujours l'un avec l'autre vedno sta skupaj
avec la nuit ko pade noč
se lever avec le jour vstati z dnevom
être docile avec ses parents ubogati starše
avec tout cela pri vsem tem, kljub vsemu temu
tout s'arrange avec le temps sčasoma, v teku časa se vse uredi
vous venez avec? (familier) greste z nami?
faire connaissance avec quelqu'un seznaniti se s kom
avec elle on ne sait jamais à quoi s'en tenir pri njej človek nikoli ne ve, pri čem je
être bien, mal avec quelqu'un biti s kom v dobrih, slabih odnosih
prendre des leçons avec quelqu'un imeti učne ure pri kom
distinguer l'ami d'avec le flatteur razlikovati prijatelja od prilizovalca
il a divorcé d'avec sa femme ločil se je od žene
déjeuner d'avec du chocolat zajtrkovati čokolado
il a pris son parapluie et il est parti avec vzel je svoj dežnik in odšel (z njim)
avec cela que vous ne le saviez pas! (familier) neverjetno, nemogoče, da tega niste vedeli
il est sorti sans manteau, et avec ça il était enrhumé šel je ven brez plašča in vrh tega je imel še nahod - avoir*1 [avwar] verbe transitif imeti (v posesti); dobiti
j'ai faim, soif lačen, žejen sem
j'ai froid zebe me
j'ai chaud toplo, vroče mi je
n'avoir pas le sou, pas un centime, (populaire) pas un radis prebite pare ne imeti
j'ai à écrire une lettre moram pisati pismo
avoir de quoi biti premožen
avoir de quoi vivre imeti dovolj sredstev za življenje
avoir l'oreille fine dobro slišati, imeti dober (po)sluh
le mur a trois mètres de haut zid je tri metre visok
avoir du courage imeti pogum, biti pogumen
avoir le cœur sur la main biti odkritosrčen
avoir qualité pour biti upravičen do, pooblaščen za
avoir besoin de quelque chose potrebovati kaj
avoir un grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
j'ai envie (de quelque chose) hoče se mi (česa), ljubi se mi (kaj)
j'ai mal à la tête glava me boli
avoir l'estomac, le ventre creux biti lačen ko volk; imeti prazen želodec
avoir commerce avec quelqu'un občevati s kom
vous n'avez qu'à sonner treba vam je samo pozvoniti, samo pozvonite
je n'ai que faire de ce livre nimam kaj početi s to knjigo
il a eu son bachot naredil je svoj bakalavreat (maturo)
quel âge avez-vous? koliko ste stari?
il a 20 ans star je 20 let
avoir lieu vršiti se
avoir le prix dobiti nagrado
avoir quelqu'un zalotiti koga; prevarati, premagati koga; prepričati koga
il nous aura (figuré) v žep nas bo vtaknil
se faire, se laisser avoir pustiti se premagati ali prevarati
qu'est-ce qu'il a? kaj ima? kaj mu je?
j'en ai assez, (familier) marre, j'en ai plein le dos dovolj mi je tega, naveličan sem tega
en avoir à, après, contre quelqu'un biti jezen na koga, hudovati se na koga
contre qui, à qui en a-t-il kdo mu je kaj naredil? na koga se jezi?
en avoir dans l'aile biti zadet (tudi figuré); biti zaljubljen
il en a pour 100 dinars plačal je 100 din
il en a eu pour son argent dobro je kupil
j'en ai par-dessus la tête tega mi je čez glavo dovolj
j'en ai pour cinq minutes pet minut bom rabil za to
il y a (tu) je, sta, so
il y a beaucoup de monde veliko ljudi je (tu)
il n'y a pas de quoi prosim! ni za kaj!
qu'est-ce qu'il y a? kaj pa je?
y a-t-il loin d'ici? je daleč od tod?
combien de temps y a-t-il qu'il est arrivé? koliko časa je (že), kar je prišel?
il y a trois mois pred tremi meseci
il n'y en a que pour lui on zavzema mnogo mesta, govori se le o njem, ukvarjajo se le z njim - chemise [šəmiz] féminin srajca; technique ovoj, omot, prevleka; knjižni ovitek; mapa
chemise de dossier platnice (mapa) za spise
chemise de sport, de nuit športna, nočna srajca
chemise lacoste srajca z odprtim ovratnikom
chemise de maille (histoire) železna srajca
chemises brunes nacistične polvojaške formacije
chemises noires črne srajce, fašisti
chemise rouges garibaldinci
en bras, en manches de chemise v sami srajci, brez suknjiča
nègre masculin en chemise vrsta čokoladne jedi, slaščice
changer de quelqu'un, de quelque chose comme de chemise često koga, kaj menjati
donner jusqu'à la dernière chemise do poslednje stvari vse dati
laisser dans une affaire jusqu'à sa dernière chemise vse izgubiti pri neki stvari
mettre, passer, enfiler sa chemise obleči si srajco
ôter, enlever, retirer sa chemise sleči si srajco
(populaire) ils sont comme cul et chemise sta neločljiva
se soucier de quelque chose comme de sa première chemise toliko se brigati za kaj kot za lanski sneg
vendre sa chemise vse svoje prodati za plačilo dolgov - concourir* [kɔ̃kurir] verbe intransitif sodelovati, stremeti (à za); prispevati (à k); potegovati se (pour za), konkurirati; udeležiti se tekmovanja, tekmovati; mathématiques konvergirati, stekati se v isto točko
nos efforts concourent au même but naša prizadevanja streme za istim ciljem
il a concouru à mon succès prispeval je k mojemu uspehu
deux candidats ont concouru pour le poste de secrétaire dva kandidata sta se potegovala za tajniško mesto - concurrent, e [-rɑ̃, t] adjectif konkurenčen; vieilli sovpaden; ki stremi za istim ciljem kot drugi; masculin konkurent; tekmec; kandidat; soprosilec
(jours masculin pluriel) concurrents masculin pluriel dnevi, ki so dodani 52 tednom v letu
forces féminin pluriel concurrentes sile, ki streme za istim ciljem
maison féminin concurrente konkurenčna tvrdka
concurrent sérieux, négligeable resen, nepomemben konkurent, tekmec
deux concurrents ont abandonné avant la fin de l'épreuve dva tekmovalca sta odstopila pred koncem tekme
éliminer, vaincre un concurrent izločiti, premagati tekmeca, konkurenta - correspondre* [kɔrɛspɔ̃drə] verbe intransitif ustrezati, skladati se (à quelque chose s čim), biti primeren; biti (medsebojno) povezan; dopisovati si, biti v poslovnih zvezah, v dopisovanju (avec z); imeti zvezo (avec z)
ces deux pièces correspondent ti dve sobi sta povezani med seboj
nous avons cessé de correspondre nehali smo si dopisovati
il a trouvé un emploi qui correspond à ses capacités našel je službo, ki ustreza njegovim sposobnostim - disponible [dispɔnibl] adjectif razpoložljiv, na razpolago, na voljo; prost, prazen; tekoč (denar)
appartement masculin disponible razpoložljivo, nezasedeno stanovanje
fonctionnaire, officier masculin disponible uradnik, častnik na razpoloženju
je ne serai pas disponible demain jutri ne bom prost
il reste deux places disponibles dans l'autocar dva sedeža sta ostala prazna v avtobusu - dissemblable [disɑ̃blabl] adjectif nepodoben, različen, neenak
ils sont trop dissemblables pour s'entendre preveč sta si različna, da bi se razumela - dissociable [-sɔsjabl] adjectif razdružljiv; razkrojljiv
ces deux problèmes ne sont pas dissociables ta dva problema sta nerazdružljiva - distant, e [distɑ̃, t] adjectif oddaljen; figuré rezerviran, zadržan; nepristopen
les deux villes sont distantes l'une de l'autre d'environ 20 kilomètres obe mesti sta medsebojno oddaljeni okoli 20 km
il s'est montré distant envers nous pokazal se je rezerviranega proti nam - engueulade féminin, -lement masculin [ɑ̃gœlad, -lmɑ̃] populaire ostra graja, nahrulitev, zmerjanje, psovanje
ils ont eu une engueulade imela sta prepir
recevoir une engueulade biti nahruljen - familier, ère [familje, ɛr] adjectif domač, zaupen, neprisiljen; dobro znan; običajen; masculin zaupnik; stalni gost; (domači) prijatelj
langage masculin familier pogovorni jezik
cette langue lui est familière v tem jeziku je domač
les familiers de ce café stalni gostje te kavarne
c'est un de ses familiers zaupna prijatelja sta si
familier de la maison hišni (domači) prijatelj
être familier avec quelqu'un biti domač s kom - fusionner [füzjɔne] verbe transitif stopiti, spojiti, združiti, commerce fuzionirati; verbe intransitif spojiti se, združiti se
fusionner deux entreprises združiti dve podjetji
les deux entreprises ont fusionné obe podjetji sta se združili - gifler [žifle] verbe transitif dati zaušnico, klofuto (quelqu'un komu), klofniti
la pluie et le vent me giflaient la figure dež in veter sta mi bičala obraz - interpénétrer, s' [-tre] medsebojno se prepletati, prodirati eden v drugega
la politique et l'économie s'interpénètrent profondément politika in gospodarstvo sta tesno povezana med seboj