Franja

Zadetki iskanja

  • rásti croître, grandir, s'accroître, augmenter ; (voda) monter

    bujno rasti (botanika) croître avec exubérance, proliférer, foisonner
    rasti ko gobe po dežju sortir de terre (ali pousser) comme des champignons
    cene rastejo les prix augmentent (ali montent, sont en hausse, sont en progression, familiarno grimpent)
    pustiti si brado rasti laisser pousser sa barbe
  • aller*1 [ale] verbe intransitif

    1. iti, hoditi; peljati se; potovati; teči; rasti (drevo)

    aller et venir hoditi sem in tja
    s'en aller oditi, odhajati; odleteti, odpotovati; uhajati (voda), figuré umreti

    2. (način):

    aller à pied iti peš
    aller à cheval jezditi
    aller à, en bicyclette, à, en vélo peljati se s kolesom
    aller en auto, en voiture peljati se, iti z avtom
    aller en bateau, en train, en avion iti z ladjo, z vlakom, z letalom
    aller par le train à trois heures iti z vlakom ob treh
    aller nu pieds iti bos
    aller au pas iti v koraku
    aller son petit train počasi se pomikati naprej
    aller à la file iti v vrsti eden za drugim
    aller de front vštric iti
    aller de compagnie skupaj iti
    il ira loin on bo daleč prišel, figuré veliko bo dosegel v življenju
    vous allez trop loin predaleč greste

    3. (smer):

    aller à ta baignade iti na kopanje (v reki)
    aller à bord iti na ladjo; vkrcati se
    aller à Paris, en France iti v Pariz, v Francijo
    aller à la campagne, chez le coiffeur iti na deželo, k frizerju
    aller vers la gauche, la droite iti na levo, na desno
    aller à la guerre iti na vojno
    aller de place en place iti od kraja do kraja
    aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
    aller en avant naprej iti
    allez devant, je vous rejoindrai pojdite naprej, pridem za vami
    aller au devant des désirs de quelqu'un že vnaprej komu želje izpolniti
    aller à la rencontre de quelqu'un iti komu naproti
    aller à l'eau iti po vodi
    aller le long de la rivière iti ob reki, vzdolž reke
    aller dehors iti ven
    aller en justice iti pred sodišče
    aller son chemin iti svojo pot, figuré brigati se za svoje zadeve
    aller jusqu'au bout do kraja iti, vzdržati
    aller chercher quelque chose iti iskat, iti po kaj
    aller trouver poiskati
    aller voir obiskati, iti na obisk k
    aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
    aller à sa perte pogubiti se, uničiti se, ugonobiti, iti v svojo pogubo
    aller de mal en pis vse bolj se slabšati

    4. (dejanje):

    aller à la chasse, à son travail, au marché iti na lov, na delo, na trg
    aller aux informations, aux nouvelles iti po informacije; po novice
    aller au feu prenesti visoko temperaturo
    aller à la lessive ne izgubiti barve s pranjem, biti pralen
    aller à l'échec doživeti neuspeh
    nos espoirs sont allés en fumée naši upi so se razblinili v nič
    aller au succès biti uspešen, imeti uspeh
    aller aux nues (théâtre) doživeti velikanski uspeh
    aller de pair skupaj spadati
    aller au plus pressé najnujnejše narediti
    aller droit au fait takoj k stvari iti, priti
    aller aux urnes iti na volitve, voliti
    aller aux voix iti h glasovanju, začeti glasovati

    5. (pomožen glagol):
    (bližnja prihodnost)

    je vais partir kmalu, takoj odidem, odpotujem
    le spectacle va commencer predstava se bo takoj začela
    nous allions sortir quand ... ravno smo hoteli iti ven, ko ...
    on ne va pas dire que ... ne bomo pa rekli, da ...
    allons, amis, courage! le pogumno, prijatelji!
    son mal va en empirant njegova bolezen se bolj in bolj slabša
    le bruit allait croissant hrup je postajal vse hujši

    6. (izrazi):

    les affaires vont bien posli gredo dobro
    l'eau va à la rivière voda teče v reko
    vous y allez fort! pretiravate!
    mon pouls va bien moj pulz je v redu
    cette robe te va bien ta obleka ti lepo pristaja
    ces gants vont bien avec ton manteau te rokavice gredo lepo skupaj s tvojim plaščem
    la route va tout droit à ... cesta vodi naravnost v ...
    il va droit devant lui on gre svojo pot, ne pusti se motiti
    laisser aller ses affaires zanemarjati svoje posle
    se laisser aller biti brez volje, ne se obvladati, zapustiti se, zanemarjati se (v obleki)
    se laisser aller à la joie prepustiti se veselju
    il se laissa aller à m'adresser quelques critiques ni si mogel kaj, da me ne bi malo pokritiziral
    il n'y va pas par quatre chemins on brezobzirno pove svoje mnenje
    il va vite en besogne delo mu gre hitro od rok
    il ne lui va pas à la cheville (figuré) ne pride mu do kolen, ne more se meriti z njim
    cela lui va comme un gant to je kot ulito na njem
    ainsi va le monde tako je na svetu
    il en va de cette affaire comme de l'autre s to zadevo je tako kot z ono drugo
    il en va ainsi lorsqu'on ... tako je, če ...
    il n'en ira pas ainsi tako ne bo šlo
    il s'entend à faire aller son monde (familier) on zna svoje ljudi priganjati k delu, ne pusti jim, da pridejo do sape
    il y va de votre vie gre za vaše življenje
    cela va de soi, cela va sans dire, ça va tout seul to se samo ob sebi razume
    il n'en va pas de même pour moi stvar ni ista, enaka z menoj
    (počutje)

    comment allez-vous? (familier) comment ça va? kako vam gre? kako se počutite?
    ça va bien, mal dobro, slabo (mi) gre, se počutim
    ça va to gre, to zadostuje
    ça me va to mi ustreza, mi je prav, mi konvenira
    je vais mieux bolje mi je
    (velelnik)

    allons! no, no! poslušajte naprej!
    allons donc! bežite no! nemogoče! kaj takega!
    allons, dépêchez-vous! pohitite no!
    allez-y doucement! (le) počasi!
    allez toujours! le, kar naprej!
    on y va! takoj! že grem! že prihajam!
    je te connais bien, va! beži no, saj te dobro poznam!
    va! (je) že dobro! zaradi mene!
    va pour ... naj bo ...
    va pour l'Italie, puisque tu le désires, passons-y les vacances! naj bo Italija, ker že hočeš, pa pojdimo tja na počitnice!
    vas-y! daj! pogum!
    va-t'en! proč s teboj! poberi se!
    va-t'en au diable! pojdi k vragu!
    allez vous promener! pustite me pri miru! dajte mi mir!
    s'en aller au marché, à la pêche oditi na trg, na ribolov
    va-t'en voir un peu ce que fait Paul pojdi no gledat, kaj počenja Pavel
    le bouton s'en va gumb se komaj še drži
    je m'en vais tout vous dire takoj vam bom vse povedal
    je m'en suis allé, (familier) je me suis en allé odšel sem
    le projet s'en est allé en fumée načrt je šel po vodi
  • croître* [krwatrə] verbe intransitif rasti; razvijati se; uspevati; naraščati

    les jours croissent dnevi se daljšajo
    mauvaise herbe croît toujours (proverbe) kopriva ne pozebe
    ne faire que croître et embellir vedno večji in lepši postajati; figuré krasno uspevati
    croître en beauté z rastjo postati lepši
    croître comme un champignon rasti ko goba, zelo hitro rasti
    la jonte des neiges jait croître les rivières zaradi kopnenja snega naraščajo reke; verbe transitif, vieilli (po)večati
  • gazonner [-zɔne] verbe transitif zatratiti, pokriti z rušami; verbe intransitif rasti, s trato se pokriti
  • grandir [grɑ̃dir] verbe transitif povečati, zvišati, figuré povišati, povzdigniti; verbe intransitif posta(ja)ti večji, večati se, (z)rasti

    se grandir delati se večjega, povišati se
    cet enfant a grandi de cinq centimètres ta otrok je zrasel za 5 cm
    l'inquiétude ne fait que grandir vznemirjenost vse bolj raste
    grandir en force, en beauté, en sagesse postati močnejši, lepši, pametnejši
    le succès l'a grandi à ses propres yeux uspeh ga je povišal v njegovih lastnih očeh
    elle s'est grandie en se haussant sur la pointe des pieds napravila se je večjo, s tem da se je dvignila na prste
  • pousser [puse] verbe transitif suniti, poriniti, tirati, gnati; poganjati, priganjati; potiskati; podaljšati, nadaljevati; familier izreči; zabiti; verbe intransitif poganjati, rasti; napredovati; nadaljevati pot; vreti (vino); iti (jusqu'à do), iti tako daleč da ...

    se pousser preriniti se, utreti si pot; siliti (se) naprej
    pousser son avantage izkoristiti svojo prednost
    pousser quelque chose à bout gnati kaj do kraja, na ostrino
    pousser des cris kričati, vpiti
    pousser à fond (automobilisme) dati poln plin
    pousser au large oddaljiti se od brega
    pousser quelque chose au noir črno slikati, črno videti kaj
    il va comme on le pousse (figuré) on nima nobene svoje volje
    pousser la porte au nez de quelqu'un zaloputniti komu vrata pred nosom
    pousser quelqu'un de questions obsuti koga, navaliti na koga z vprašanji
    pousser des racines pognati korenine
    pousser la raillerie trop loin gnati šalo predaleč
    pousser des recherches poglobiti raziskovanje
    pousser à la roue (figuré) pridno pomagati
    pousser des soupirs vzdihovati
  • demi-tige [-tiž] féminin, botanique pritlikavo, v rasti ustavljeno drevo
  • foisonner [-zɔne] verbe intransitif hitro se množiti; mrgoleti; naraščati, bujno rasti, razvijati se; figuré biti v izobilju na voljo
  • germer [žɛrme] verbe intransitif kliti, začeti rasti, nastati, razvijati se, pognati korenine

    les haricots ont germé fižol je vzklil
    une idée a germé dans son esprit v duhu se mu je porodila misel
  • pulluler [pülüle] verbe intransitif mrgoleti; hitro in zelo se množiti; bujno uspevati, rasti ko gobe
  • rabougri, e [-bugri] adjectif zakrnel, zaostal v rasti, kržljav

    enfant masculin rabougri slaboten, nebogljen, pohabljen, rahitičen otrok
  • rabougrir [-grir] verbe transitif zadržati v rasti; pohabiti, pokvečiti; verbe intransitif

    se rabougrir ne uspevati, zakrniti, zgrbančiti se (od starosti)
  • rabougrissement [-grismɑ̃] masculin zakrnelost, zaostalost v rasti, (s)hiranje
  • végéter [vežete] verbe intransitif vegetirati, slabo rasti; životariti; stagnirati

    son affaire végète njegova zadeva se nikamor ne premakne
  • bráda (sp. del obraza) menton moški spol ; (kocine) barbe ženski spol

    pustiti si brado rasti laisser pousser sa barbe
    bodljikava brada barbe piquante (de plusieurs jours)
  • champignon [šɑ̃pinjɔ̃] masculin goba; stojalo za klobuk; médecine divje meso, goba; automobilisme, familier pedal, vzvod za plin

    champignon atomique atomska goba (oblak pri atomski eksploziji)
    champignon du bois lesna goba
    champignon de culture šampinjon, kukmak
    champignon vénéneux, comestible strupena, užitna goba
    ville féminin champignon hitro rastoče mesto
    appuyer sur le champignon (familier) pritisniti na plin
    cueillir, ramasser des champignons nabirati gobe
    pousser comme un champignon rasti ko goba, hitro rasti
  • développer [devlɔpe] verbe transitif razvi(ja)ti, odviti, odmotati; figuré izdelati, razložiti; imeti prestavo (bicikel); širiti (vonj)

    se développer razvi(ja)ti se, (raz)širiti se; (na)rasti, uspevati
    développer un paquet odmotati paket
    développer une pellicule razviti film
    développer un plan razviti, izdelati načrt
    ce vélo développe 7 mètres ta bicikel prevozi 7 metrov, ko se pedali enkrat zavrte
    cette plante se développe bien ta rastlina se dobro razvija, dobro uspeva
  • doigt [dwa] masculin prst; zoologie krempelj; technique vzvod, kljuka, klin

    doigt de pied prst na nogi
    un doigt de malce, nekoliko (de vin vina)
    faire un doigt de cour à une femme malo podvoriti ženski
    à deux doigts de čisto blizu pri, ob; neposredno pred
    à lèche-doigts varčno, zelo malo
    du bout du doigt s prstnimi konicami, oprezno, previdno
    sur le bout du doigt (figuré) temeljito, iz mezinca
    avoir mal au bout du doigt imeti majhne (namišljene) bolečine
    avoir de l'esprit jusqu'au bout des doigts biti zelo duhovit
    elle a des doigts de fée ona je zelo spretna
    avoir des yeux au bout des doigts (figuré) slišati travo rasti; biti zelo spreten
    ça ne vous brûlera pas les doigts to ne bo tako hudo
    on peut les compter sur les doigts (de la main) na prste jih lahko prešteješ (tako malo jih je)
    les doigts me démangent roka me srbi, mika me (da bi udaril ipd)
    donner sur les doigts à quelqu'un okrcati; posvariti koga
    mon petit doigt me l'a dit zvedel sem to, a kako, to ostane (zate) skrivnost
    s'entendre comme les deux doigts de la main izvrstno se razumeti
    étre (comme) les (deux) doigts de la main biti eno srce in ena duša, biti v tesnih prijateljskih stikih
    ne faire œuvre de ses dix doigts s prsti ne migniti, biti pasiven
    glisser, filer entre les doigts de quelqu'un izmuzniti se komu (iz roke), uiti mu
    mettre son doigt, sa main au feu (figuré) položiti svojo roko v ogenj
    y mettre les quatre doigts et le pouce s polno roko, pohlepno zgrabiti
    se mettre, se fourrer le doigt dans l'œil (figuré) urezati se, ušteti se; sam sebi škoditi, zelo se (z)motiti
    mettre le doigt sur la plaie (figuré) prav uganiti; jasno predočiti
    mettre le doigt dans l'engrenage (figuré) prste si opeči
    montrer du, au, avec le, du bout du doigt s prstom (po)kazati (quelqu'un na koga)
    se mordre les doigts, mordre ses doigts biti zelo nestrpen; figuré obžalovati, kesati se (de quelque chose česa)
    obéir, marcher, filer au doigt et à l'œil na besedo natančno ubogati
    ne pas remuer, lever le petit doigt, ne pas bouger un doigt pour z mezincem ne migniti za
    savoir, connaître quelque chose sur le bout du doigt iz mezinca, temeljito kaj (po)znati
    taper sur tes doigts de quelqu'un grajati, opomniti, kaznovati koga
    toucher au doigt, du doigt; toucher, voir au doigt et à l'œil jasno videti, jasno spoznati
    ne pas toucher du bout du doigt (niti s prstom) se ne dotakniti
    entre l'arbre et l'écorce, il ne faut pas mettre le doigt (proverbe) ne vtikajmo se v družinske zadeve!
  • fin, e [fɛ̃, fin] adjectif tanek, droben, majhen; fin, izbran; nežen; vitek; bister, pameten, prebrisan; skrajen, končni; adverbe popolnoma; masculin glavna stvar, jedro; fino perilo

    au fin fond de v najgloblji notranjosti
    le fin du fin najboljše, najlepše
    la fine fleur de quelque chose najboljše (kake stvari), cvet
    le fin mot de l'histoire rešitev uganke, odločilna beseda
    écriture féminin fine drobna pisava
    sel masculin fin fina, drobna sol
    moulu fin drobno zmlet
    or masculin fin čisto zlato
    tissu masculin fin tanka tkanina
    fines herbes aromatična zelišča (za jedi)
    vins masculin pluriel fins izbrana vina
    la fine fleur de la société smetana družbe
    repas masculin fin izvrsten, izbran obed
    pierre féminin fine drag kamen
    esprit masculin fin bister duh
    fin connaisseur zelo dober poznavalec
    fine gueule (familier) sladokusec
    fin limier (familier) spreten policist, policijski agent
    fine mouche prebrisana ženska
    ils sont fin (ali fins) prêts so popolnoma pripravljeni
    elle est fin prête je popolnoma pripravljena
    avoir le nez fin (figuré) imeti dober nos
    avoir l'oreille fine imeti dober, tanek sluh
    écrire fin drobno pisati
    être très fin (figuré) slišati travo rasti, biti zelo pameten
    jouer au plus fin avec quelqu'un hoteti koga prelisičiti
  • grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande

    le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
    les grands odrasli, veliki
    les quatre grands štiri svetovne velesile
    grand âge visoka starost
    grand air masculin svež zrak
    grand blessé masculin težek ranjenec
    grand chemin masculin glavna pot
    grande communication féminin glavna prometna cesta
    grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
    grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
    grand duc velika uharica
    grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
    grand ennemi smrtni sovražnik
    grande exploitation veleobrat
    grand fleuve velereka, veletok
    grand froid oster, hud mraz
    grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
    grande gelée féminin huda zmrzal
    la Grande guerre (prva) svetovna vojna
    un grand homme velik, znamenit človek
    un homme grand (po postavi) velik človek
    les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
    grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
    grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
    grand magasin masculin veleblagovnica
    grand maitre veliki mojster
    grand monde masculin gornja plast družbe
    grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
    plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
    (tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
    grande personne féminin odrasla oseba
    les grandes personnes odličniki
    grands et petits veliki in mali
    grand propriétaire (foncier) veleposestnik
    grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
    grande puissance velesila
    grand e ville velemesto
    grande vitesse (železnica) brzovozno blago
    Grand Turc turški sultan
    au grand air na prostem
    au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
    au grand jour pri belem dnevu
    au grand soleil v polnem soncu
    de grand cœur iz srca rad
    de grand matin navsezgodaj zjutraj
    en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
    en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
    en grand nombre v velikem številu
    en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
    en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
    sur une grande échelle v velikem merilu
    aller grand train hitro iti
    avoir grand air imenitno izgledati
    avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
    avoir grand-peur zelo se bati
    avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
    être plus grand que nature presegati človeške moči
    il est grand temps skraini čas je
    c'est grand! to je sijajno!
    faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
    il fait grand jour beli dan je
    mener grand train razkošno živeti
    se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
    être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
    ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
    voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
    il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec