Franja

Zadetki iskanja

  • censément [sɑ̃semɑ̃] adverbe tako rekoč; dozdevno; pravzaprav, če prav pomislimo
  • dito [dito] invariable detto, rečeno, (pravkar) imenovano; enako, prav tako
  • également [egalmɑ̃] adverbe enako, ravno tako, prav tako; tudi

    je crains également le froid et la chaleur enako se bojim mraza in vročine
  • idem [idɛm] adverbe ravno tako; prav tako
  • item [itɛm] adverbe prav tako; dalje; masculin, commerce (računska) postavka, točka, familier težava

    voilà l'item za tem grmom tiči zajec, tu je težava
  • mêmement [mɛmmɑ̃] adverbe, vieilli prav tako
  • pareillement [-rɛjmɑ̃] adverbe enako, podobno, slično; prav tako; tudi

    Bonne année! - Et à vous pareillement Srečno novo leto. - In vam enako. Tudi vam.
  • air2 [ɛr] masculin izraz, videz, lice, zunanjost; podobnost; način; vedenje, ponašanje

    il a grand air on imponira
    avoir l'air de zdeti se, imeti videz
    il a l'air d'une femme videti je kot ženska
    ils ont l'air stupide videti so, zdijo se bedasti
    il a bon, mauvais air videti je zdrav, nezdrav (slab)
    quel air avez-vous? kakšni pa ste (videti)?
    avoir un air de famille imeti neko podobnost
    avoir un air de supériorité biti videti močnejši
    avoir l'air comme il faut biti videti, izgledati spodoben
    ne pas en avoir l'air ne dati spoznati
    elle a l'air sérieux videti je resna
    cela en a tout l'air vse je videti tako, vse kaže tako
    de quoi as-tu l'air? kakšen pa si (videti)?
    il a l'air de me détester zdi se, da me sovraži
    n'avoir l'air de rien zdeti se nepomembno, brez vrednosti, netežavno (a v resnici je prav nasprotno!)
    ces poires n'ont l'air de rien, mais elles sont excellentes te hruške niso videti nič posebnega, a so izvrstne
    sans en avoir l'air, il fait beaucoup de travail ne da bi se to videlo, opravi on veliko dela
    prendre un air sérieux zresniti se
    prendre, se donner de grands airs bahati se, šopiriti se
    répondre d'un air décidé odločno odgovoriti
    il prend de grands airs avec nous visok je do nas
  • aller*1 [ale] verbe intransitif

    1. iti, hoditi; peljati se; potovati; teči; rasti (drevo)

    aller et venir hoditi sem in tja
    s'en aller oditi, odhajati; odleteti, odpotovati; uhajati (voda), figuré umreti

    2. (način):

    aller à pied iti peš
    aller à cheval jezditi
    aller à, en bicyclette, à, en vélo peljati se s kolesom
    aller en auto, en voiture peljati se, iti z avtom
    aller en bateau, en train, en avion iti z ladjo, z vlakom, z letalom
    aller par le train à trois heures iti z vlakom ob treh
    aller nu pieds iti bos
    aller au pas iti v koraku
    aller son petit train počasi se pomikati naprej
    aller à la file iti v vrsti eden za drugim
    aller de front vštric iti
    aller de compagnie skupaj iti
    il ira loin on bo daleč prišel, figuré veliko bo dosegel v življenju
    vous allez trop loin predaleč greste

    3. (smer):

    aller à ta baignade iti na kopanje (v reki)
    aller à bord iti na ladjo; vkrcati se
    aller à Paris, en France iti v Pariz, v Francijo
    aller à la campagne, chez le coiffeur iti na deželo, k frizerju
    aller vers la gauche, la droite iti na levo, na desno
    aller à la guerre iti na vojno
    aller de place en place iti od kraja do kraja
    aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
    aller en avant naprej iti
    allez devant, je vous rejoindrai pojdite naprej, pridem za vami
    aller au devant des désirs de quelqu'un že vnaprej komu želje izpolniti
    aller à la rencontre de quelqu'un iti komu naproti
    aller à l'eau iti po vodi
    aller le long de la rivière iti ob reki, vzdolž reke
    aller dehors iti ven
    aller en justice iti pred sodišče
    aller son chemin iti svojo pot, figuré brigati se za svoje zadeve
    aller jusqu'au bout do kraja iti, vzdržati
    aller chercher quelque chose iti iskat, iti po kaj
    aller trouver poiskati
    aller voir obiskati, iti na obisk k
    aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
    aller à sa perte pogubiti se, uničiti se, ugonobiti, iti v svojo pogubo
    aller de mal en pis vse bolj se slabšati

    4. (dejanje):

    aller à la chasse, à son travail, au marché iti na lov, na delo, na trg
    aller aux informations, aux nouvelles iti po informacije; po novice
    aller au feu prenesti visoko temperaturo
    aller à la lessive ne izgubiti barve s pranjem, biti pralen
    aller à l'échec doživeti neuspeh
    nos espoirs sont allés en fumée naši upi so se razblinili v nič
    aller au succès biti uspešen, imeti uspeh
    aller aux nues (théâtre) doživeti velikanski uspeh
    aller de pair skupaj spadati
    aller au plus pressé najnujnejše narediti
    aller droit au fait takoj k stvari iti, priti
    aller aux urnes iti na volitve, voliti
    aller aux voix iti h glasovanju, začeti glasovati

    5. (pomožen glagol):
    (bližnja prihodnost)

    je vais partir kmalu, takoj odidem, odpotujem
    le spectacle va commencer predstava se bo takoj začela
    nous allions sortir quand ... ravno smo hoteli iti ven, ko ...
    on ne va pas dire que ... ne bomo pa rekli, da ...
    allons, amis, courage! le pogumno, prijatelji!
    son mal va en empirant njegova bolezen se bolj in bolj slabša
    le bruit allait croissant hrup je postajal vse hujši

    6. (izrazi):

    les affaires vont bien posli gredo dobro
    l'eau va à la rivière voda teče v reko
    vous y allez fort! pretiravate!
    mon pouls va bien moj pulz je v redu
    cette robe te va bien ta obleka ti lepo pristaja
    ces gants vont bien avec ton manteau te rokavice gredo lepo skupaj s tvojim plaščem
    la route va tout droit à ... cesta vodi naravnost v ...
    il va droit devant lui on gre svojo pot, ne pusti se motiti
    laisser aller ses affaires zanemarjati svoje posle
    se laisser aller biti brez volje, ne se obvladati, zapustiti se, zanemarjati se (v obleki)
    se laisser aller à la joie prepustiti se veselju
    il se laissa aller à m'adresser quelques critiques ni si mogel kaj, da me ne bi malo pokritiziral
    il n'y va pas par quatre chemins on brezobzirno pove svoje mnenje
    il va vite en besogne delo mu gre hitro od rok
    il ne lui va pas à la cheville (figuré) ne pride mu do kolen, ne more se meriti z njim
    cela lui va comme un gant to je kot ulito na njem
    ainsi va le monde tako je na svetu
    il en va de cette affaire comme de l'autre s to zadevo je tako kot z ono drugo
    il en va ainsi lorsqu'on ... tako je, če ...
    il n'en ira pas ainsi tako ne bo šlo
    il s'entend à faire aller son monde (familier) on zna svoje ljudi priganjati k delu, ne pusti jim, da pridejo do sape
    il y va de votre vie gre za vaše življenje
    cela va de soi, cela va sans dire, ça va tout seul to se samo ob sebi razume
    il n'en va pas de même pour moi stvar ni ista, enaka z menoj
    (počutje)

    comment allez-vous? (familier) comment ça va? kako vam gre? kako se počutite?
    ça va bien, mal dobro, slabo (mi) gre, se počutim
    ça va to gre, to zadostuje
    ça me va to mi ustreza, mi je prav, mi konvenira
    je vais mieux bolje mi je
    (velelnik)

    allons! no, no! poslušajte naprej!
    allons donc! bežite no! nemogoče! kaj takega!
    allons, dépêchez-vous! pohitite no!
    allez-y doucement! (le) počasi!
    allez toujours! le, kar naprej!
    on y va! takoj! že grem! že prihajam!
    je te connais bien, va! beži no, saj te dobro poznam!
    va! (je) že dobro! zaradi mene!
    va pour ... naj bo ...
    va pour l'Italie, puisque tu le désires, passons-y les vacances! naj bo Italija, ker že hočeš, pa pojdimo tja na počitnice!
    vas-y! daj! pogum!
    va-t'en! proč s teboj! poberi se!
    va-t'en au diable! pojdi k vragu!
    allez vous promener! pustite me pri miru! dajte mi mir!
    s'en aller au marché, à la pêche oditi na trg, na ribolov
    va-t'en voir un peu ce que fait Paul pojdi no gledat, kaj počenja Pavel
    le bouton s'en va gumb se komaj še drži
    je m'en vais tout vous dire takoj vam bom vse povedal
    je m'en suis allé, (familier) je me suis en allé odšel sem
    le projet s'en est allé en fumée načrt je šel po vodi
  • arranger [arɑ̃že] verbe transitif urediti, uravnati, razporediti, razvrstiti; pripraviti, prirediti; organizirati; popraviti; predelati (tekst); poravnati (spor); zadovoljiti; populaire okrasti

    s'arranger popraviti si, urediti si (obleko, pričesko); znajti se, dobro si napraviti, najti sredstva in pota (pour za); urediti se; juridique poravnati se, napraviti poravnavo, pogoditi se (z upniki); sporazumeti se, domeniti se; zadovoljiti se, biti zadovoljen (de z)
    arranger une affaire urediti zadevo
    arranger un pique-nique, un voyage organizirati, prirediti piknik, potovanje
    il est difficile d'arranger tout le monde težko je zadovoljiti vse ljudi
    cela m'arrange tout à fait to mi čisto ustreza, tako mi je čisto prav
    arranger quelqu'un de la belle manière (familier) koga pošteno zdelati
    cela s'arrange très bien to je kar dobro (urejeno), to kar ustreza
    cela s'arrangera to se bo (že) uredilo, bo že boljše
    ça m'arrangerait to bi mi ustrezalo, konveniralo
    faire arranger sa montre dati si popraviti uro
    avec lui, je m'arrangerai toujours z njim se bom vedno razumel
    les choses ont l'air de s'arranger položaj je videti boljši
    le temps s'arrange vreme se boljša
    tout s'arrange! vse se uredi!
    arrangez-vous pour avoir fini avant trois heures napravite tako, da boste končali pred tretjo uro
    ne t'inquiète pas, je m'en arrangerai ne delaj si skrbi, bom že kako naredil, da bo prav
    il s'est fait arranger (familier) pustil se je ogoljufati (prelisičiti, pretentati)
  • autant [otɑ̃] adverbe (ravno) toliko, prav toliko, isto

    deux fois autant dvakrat toliko
    je travaille autant que je peux delam toliko, kot morem
    d'autant za toliko
    d'autant plus, moins toliko več(bolj), toliko manj
    d'autant mieux toliko, tem bolje
    je sais autant que vous toliko vem kot vi
    autant dire prav tako bi se lahko reklo, lahko se torej reče, to se pravi
    autant dire la vérité potem je vseeno, če povem resnico
    autant que j'en puis juger kolikor morem presoditi
    pour autant zato
    autant que je sache kolikor vem
    autant que possible kolikor mogoče
    il est né autant de garçons que de filles rodilo se je prav toliko dečkov kot deklic
    je n'ai pas autant de patience nimam prav toliko potrpljenja
    ils sont autant que nous toliko jih je kot nas
    c'est un homme mort ou autant vaut to je mrtev človek ali skoraj (mrtev)
    autant il est charmant avec elle, autant il est désagréable avec nous kolikor je ljubezniv do nje, je neprijazen do nas
    ces objets sont autant de merveilles ti predmeti so prava čuda
    autant de têtes, autant d'avis (proverbe) kolikor glav, toliko mnenj
    autant en emporte le vent (proverbe) to so prazne obljube, prazne besede
  • avenant, e [avnɑ̃, t] adjectif prijazen, ustrežljiv

    à l'avenant ustrezno, podobno, prav tako (temu) primerno
    le cas avenant que v primeru da
    et le reste à l'avenant in tako vse ostalo
  • bien1 [bjɛ̃] adverbe dobro; (čisto) prav; saj, pač; zelo mnogo

    eh bien! no! no torej!
    bien que čeprav, dasi
    si bien que tako da
    ou bien ali pa
    aussi bien que prav tako kot, kot tudi
    quand bien même celó če, tudi če
    bien sûr gotovo, seveda
    bien autrement, bien évidemment čisto drugače, čisto jasno
    bien entendu samoumevno, se razume, seveda
    bien longtemps, bien souvent zelo dolgo, zelo pogosto
    tant bien que mal kolikor toliko, za silo
    bien meilleur, bien moins mnogo boljši, mnogo manj
    les gens bien višja plast družbe, fini ljudje
    bien des gens, bien d'autres mnogo ljudi, mnogi drugi
    un homme bien poštenjak, vesten, resen človek
    c'est bien lui to je (res) on
    c'est bien simple to je čisto preprosto
    il est bien de sa personne čedne zunanjosti je
    elle a dû être bien dans sa jeunesse morala je biti lepa, ko je bila mlada
    il est bien entendu que ... samo ob sebi se razume, da ...
    on est bien ici tu se človek (kar) dobro počuti
    c'est bien à vous de ... to je lepo od vas, da ...
    j'ai bien téléphoné, mais tu n'étais pas rentré saj sem ti telefoniral, a tebe še ni bilo doma
    aller, se porter bien dobro se počutiti
    tout lui va bien vse se mu, ji dobro poda
    être bien avec quelqu'un dobro se razumeti s kom
    voilà qui commence bien! to se pa dobro, lepo začenja!
    c'était bien la peine! (ironično) prav splačalo se je!
    se donner bien de la peine zelo si prizadevati
    bien fait pour lui! prav mu je!
    vous feriez bien de ... dobro bi napravili, če ..., morali bi ...
    vous avez bien de la chance imate veliko srečo
    venir bien (botanique) uspevati
    il ne se sent pas bien ne počuti se dobro
    vouloir bien privoliti
    je voudrais bien savoir rad bi vedel
    il y a bien deux mois que ... dobra dva meseca je že, kar ...
    cela vaut bien le double to je vredno najmanj dvakrat toliko
    tout cela est bel et bien, mais ... vse to je lepo in dobro, toda ...
    rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje
    tout est bien qui finit bien konec dober, vse dobro
  • bon, bonne [bɔ̃, bɔn] adjectif dober; neoporečen; točen, pravi, pravilen; ugoden; vesel; duhovit; ljubezniv, spreten, uporaben (pour za); veljaven (pour za); pripravljen (à za)

    bon! dobro! (izraža zadovoljstvo)
    ah, bon? a, res?
    bon, voilà que ça recommence! na, že spet se začenja!
    bonne année! srečno novo leto!
    bon voyage! srečno pot!
    à guoi bon? čemu?
    bon an, mal an od leta do leta, iz leta v leto
    le bon chemin prava pot
    de bon cœur srčno rad
    de bonne foi odkrit(osrčen), dobroveren
    de son bon gré prostovoljno
    de bonne heure zgodaj (zjutraj), rano
    à la bonne heure! tako je prav! to je lepo!
    bon homme dobrodušen človek
    (à) bon marché poceni
    de bon matin zelo zgodaj zjutraj, na vse zgodaj
    pour de bon, tout de bon v resnici, resnično, zares, resno
    sauf bonne fin z običajnim pridržkom (commerce)
    de bonne source iz zanesljivega vira
    mon bon, ma bonne dragi moj, draga moja (familiarno, ironično)
    bon à boire, à manger piten, užiten
    bon mot masculin dovtip, duhovit izrek
    bon papa dedek
    bon pour deux personnes veljaven za dve osebi
    bon point masculin točka v dobro (v igri)
    bon pour le service sposoben za vojaško službo
    bon à tirer zrel za tisk
    arriver bon premier priti z veliko prednostjo kot prvi
    n'attendre, n'espérer, ne présager rien de bon nič dobrega ne pričakovati, upati, slutiti
    avoir bonne main imeti srečno roko
    avoir quelqu'un à la bonne imeti simpatije do koga
    vous en avez de bonnes! vi se šalite!
    en voilà une bonne! ta je pa dobra!
    en conter, en dire de bonnes lepe zgodbe pripovedovati
    en raconter une bien bonne povedati zabavno, originalno zgodbo
    croire, juger bon smatrati za dobro
    cela ne dit rien de bon to ne pomeni nič dobrega
    il est bon comme le pain dober je ko kruh, dobra duša je
    (familier) nous sommes bons pour la contravention smo že dobri, smo že naredili prestopek (npr. z avtom)
    être en bons termes avec quelqu'un dobro se s kom razumeti
    demain? vous êtes bon! c'est impossible! jutri? vi ste pa posrečeni! to je nemogoče!
    il est bien bon de croire cela dovolj je naiven, če to verjame
    il n'est bon à rien on ni za nobeno rabo
    c'est bon à vous to lahko vi rečete ali naredite
    c'est bon à savoir to si velja zapomniti
    il fait bon (être ici) prijetno je (biti tu)
    en faire de bonnes napraviti veliko neumnost, delati neumnosti
    faire bon poids dobro tehtati, dati dobro težo
    prendre quelque chose à la bonne (familier) vzeti kaj z dobre strani, videti položaj v ugodni luči
    sentir bon (dobro) dišati
    comme bon vous semble kot se vam ljubi, zdi; po vaši presoji
    j'y mettrai bon ordre to bom že (jaz) uredil
    tenir bon vztrajati, vzdržati, dobro se držati
    il y a cinq bons kilomètres dobrih 5 km je
  • comme [kɔm]

    1. adverbe kot, kakor; kako

    2. conjonction (ravno) ko, v trenutku ko; ker

    il pense comme moi on misli kot jaz
    comme il est grand! kako velik je!
    comme cela, comme ça tako, na ta način; potemtakem
    par un temps comme ça v takem vremenu
    comme ci comme ça (familier) tako tako, ne dobro ne slabo
    comme qui dirait tako nekako (kot); kot da bi
    j'ai aperçu comme qui dirait un éclair videl sem nekak blisk
    comme de raison, comme de juste kot je prav
    comme si kot če
    comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
    tout comme popolnoma, prav tako kot
    (familier) c'est tout comme to je isto, to je vseeno, ni nobene razlike
    comme on fait son lit on se couche kakor si boš postlal, tako boš spal
    comme j'avais faim ker sem bil lačen
    comme il faut kot treba, familier fin
    une personne très comme il faut odlična, fina oseba
    comme tout zelo, silno
    c'est gentil comme tout, cette chambre to je nekaj zelo lepega, tale soba!
    (familier) comme vous y allez! pretiravate!
    Dieu sait comme ne ve se kako
    il faut voir comme! in (to) kako!
    cela fait quelque chose comme 500 francs to znese približno 500 frankov
    comme quoi iz česar sledi; kar dokazuje; češ da
    j'arrivai comme il partait prispel sem, ko je (on) ravno odhajal
  • diable [djablə] masculin vrag, hudič, zlodej, satan; familier človek, dečko, možakar; poreden, hrupen otrok; možicelj (na vzmet, igrača); dvokolnica, ciza (za prevoz kamenja, vreč); mreža za lov slanikov pozimi

    diable! vraga! hudiča!
    au diable! k vragu! prekleto!
    du diable si je m'en souvenais! vraga (= nisem) sem se spominjal tega!
    à la diable zlobno, grdo, neredno
    au diable vauvert zelo daleč
    comme un (beau) diable kot obseden, kot nor
    du diable, de tous les diables, comme tous les diables peklenski, vražji, hudičev, strašen
    un bruit du diable peklenski hrup
    en diable prekleto, zelo
    il est paresseux en diable on je strašno len
    que diable kaj vraga ...
    qui, que diable kdo, kaj vraga
    diable de vražji
    ce diable d'homme ta vražji človek
    une diable d'affaire vražja zadeva
    pas pour un (beau) diable za nič na svetu
    bon diable dobrodušen, simpatičen dečko
    grand diable velik, postaven moški
    pauvre diable ubožec, revček, siromak
    tapage masculin de tous les diables peklenski hrup
    table féminin du diable orjaška gomila
    travail masculin fait à la diable šušmarsko opravljeno delo
    diable à quatre vražji dečko
    ce diable de temps to pasje vreme
    avoir, loger le diable dans sa bourse biti brez denarja, niti dinarja ne imeti
    avoir le diable au corps biti nagle jeze, biti zloben, biti zelo aktiven in živahen
    ne craindre ni Dieu ni diable nikogar, ničesar se ne bati
    se démener, s'agiter comme un diable dans un bénitier zvijati se, otepati se, skakati kot vrag v kropilnem kamnu
    c'est bien le diable si ... to bi bilo zelo nenavadno, če ...
    c'est le diable et son train to je (zelo) komplicirano, zamotano
    le diable est déchainé pravi pekel se je začel
    cet enfant est très diable ta otrok je pravi vražič
    c'est (là), voilà le diable! sedaj pa imamo!
    c'est le diable tu je težava
    ce n'est pas le diable to ni tako težavno
    c'est le diable à confesser to je veliko, težavno delo
    il est comme, il fait valet du diable on dela več, kot je dolžan delati
    donner, envoyer au diable, à tous les diables poslati k vragu
    que le diable l'emporte! vrag ga vzemi!
    faire le diable (à quatre) besneti, razsajati
    habiter, être au diable stanovati daleč, bogu za hrbtom
    le diable s'en mêle tu nekaj ni v redu, ne gre prav
    tirer le diable par la queue stradati, težko se preživljati (živeti)
    ne pas valoir le diable nič ne biti vreden
  • dire*2 [dir] verbe transitif reči, praviti, povedati; govoriti; pripovedovati; brati (mašo); izraziti, trditi; imenovati; sporočiti, svetovati; ukazati; meniti; naznaniti

    en dire k temu reči, meniti
    à vrai dire, à dire vrai po resnici, odkrito povedano; pravzaprav
    à ce qu'on dit menda
    aussitôt dit, aussitôt fait rečeno storjeno
    autrement dit z drugimi besedami
    pour ainsi dire, (familier) comme qui dirait tako rekoč, (tako) nekako
    pour tout dire kratko in malo, skratka
    proprement dit natančno vzeto, pravzaprav
    sans dire mot brez besede
    disons (commerce) z besedami
    disons-le priznajmo (si) to
    dis, dites? kajnèda?
    vous dites? kako, prosim?
    dites donc! čujte vi!
    à qui le dites-vous? komu (vendar) to pripovedujete? (= to vem dobro iz lastne izkušnje)
    dit-on (tako) pravijo, baje, menda
    c'est beaucoup dit to mnogo pomeni
    c'est (bien) dit, voilà qui est dit! velja! soglašam!
    c'est bientôt dit to je lahko reči
    cela en dit long! to da soditi o ostalem, o ostalem si lahko mislimo!
    cela ne me dit rien to mi nič ne pomeni
    si le cœur vous en dit če bi radi, če se vam hoče ali ljubi
    vous en dites (de belles, de torttes les couleurs) česa ne poveste!
    vous l'avez dit tako je (to)
    c'est tout, cela dit tout s tem je vse povedano, temu ni kaj dodati (reči)
    tout n'est pas encore dit to še ni vse
    ce qui est dit est dit pri tem ostane
    il n'y a pas à dire proti temu ni kaj reči
    ce n'est pas à dire (pour cela) s tem ni rečeno, to še ne pomeni, da
    qu'est-ce à dire? kaj se to pravi, kaj pomeni to?
    je me suis laissé dire que ... slišal sem (ne da bi preveč verjel), da
    je ne vous le fais pas dire saj sami uvidite, prizna(va)te!
    cela vous plait à dire vi se šalite, tega ne mislite resno
    ce n'est pas pour dire mais oprostite, nočem se vtikati, toda ...
    (et) dire que ... (in) če pomislimo, da ...
    pour mieux dire, disons mieux bolje rečeno
    c'est à dire to se pravi
    cela va sans dire to se samo po sebi razume
    ce sont des on dit to so prazne govorice
    qu'en dira-t-on (masculin) govoričenje ljudi
    dire la bonne aventure vedeževati (à quelqu'un komu)
    dire l'avenir napovedati bodočnost
    dire bien des choses à quelqu'un komu sporočiti prisrčne pozdrave
    dire son fait, ses vérités à quelqu'un komu povedati svoje mnenje
    ne dire mot ničesar ne reči, besede ne črhniti
    dire un (petit) mot reči besedo
    dire pis que pendre de quelqu'un zelo slabo govoriti o kom, obrekovati, obirati ga
    cela veut dire to pomeni, to se pravi
    cette pendule dit l'heure exacte ta ura pove točen čas
    (y) avoir à dire imeti mnogo (k temu) povedati
    avoir beau dire zaman govoriti
    vous avez beau dire, c'est lui qui a raison zaman govorite, on ima prav
    se le faire dire (dolgo) se pustiti siliti ali prositi
    ne pas se le faire dire deux fois ne si tega pustiti dvakrat reči; ne se pustiti prositi
    se tenir pour dit dati si dopovedati, zapomniti si kaj
  • doigt [dwa] masculin prst; zoologie krempelj; technique vzvod, kljuka, klin

    doigt de pied prst na nogi
    un doigt de malce, nekoliko (de vin vina)
    faire un doigt de cour à une femme malo podvoriti ženski
    à deux doigts de čisto blizu pri, ob; neposredno pred
    à lèche-doigts varčno, zelo malo
    du bout du doigt s prstnimi konicami, oprezno, previdno
    sur le bout du doigt (figuré) temeljito, iz mezinca
    avoir mal au bout du doigt imeti majhne (namišljene) bolečine
    avoir de l'esprit jusqu'au bout des doigts biti zelo duhovit
    elle a des doigts de fée ona je zelo spretna
    avoir des yeux au bout des doigts (figuré) slišati travo rasti; biti zelo spreten
    ça ne vous brûlera pas les doigts to ne bo tako hudo
    on peut les compter sur les doigts (de la main) na prste jih lahko prešteješ (tako malo jih je)
    les doigts me démangent roka me srbi, mika me (da bi udaril ipd)
    donner sur les doigts à quelqu'un okrcati; posvariti koga
    mon petit doigt me l'a dit zvedel sem to, a kako, to ostane (zate) skrivnost
    s'entendre comme les deux doigts de la main izvrstno se razumeti
    étre (comme) les (deux) doigts de la main biti eno srce in ena duša, biti v tesnih prijateljskih stikih
    ne faire œuvre de ses dix doigts s prsti ne migniti, biti pasiven
    glisser, filer entre les doigts de quelqu'un izmuzniti se komu (iz roke), uiti mu
    mettre son doigt, sa main au feu (figuré) položiti svojo roko v ogenj
    y mettre les quatre doigts et le pouce s polno roko, pohlepno zgrabiti
    se mettre, se fourrer le doigt dans l'œil (figuré) urezati se, ušteti se; sam sebi škoditi, zelo se (z)motiti
    mettre le doigt sur la plaie (figuré) prav uganiti; jasno predočiti
    mettre le doigt dans l'engrenage (figuré) prste si opeči
    montrer du, au, avec le, du bout du doigt s prstom (po)kazati (quelqu'un na koga)
    se mordre les doigts, mordre ses doigts biti zelo nestrpen; figuré obžalovati, kesati se (de quelque chose česa)
    obéir, marcher, filer au doigt et à l'œil na besedo natančno ubogati
    ne pas remuer, lever le petit doigt, ne pas bouger un doigt pour z mezincem ne migniti za
    savoir, connaître quelque chose sur le bout du doigt iz mezinca, temeljito kaj (po)znati
    taper sur tes doigts de quelqu'un grajati, opomniti, kaznovati koga
    toucher au doigt, du doigt; toucher, voir au doigt et à l'œil jasno videti, jasno spoznati
    ne pas toucher du bout du doigt (niti s prstom) se ne dotakniti
    entre l'arbre et l'écorce, il ne faut pas mettre le doigt (proverbe) ne vtikajmo se v družinske zadeve!
  • donner [dɔne] verbe transitif da(ja)ti, podariti; razdeliti; izdati (ukaz); navesti (vzrok); prepustiti; podeliti (naslov); prinesti (sadove, dokaze); priskrbeti; povzročiti; izročiti, prenesti; zaupati; posvetiti, žrtvovati; sporočiti, od sebe dati, na dan prinesti; izraziti (mnenje); théâtre predvajati; prirediti; pripisati, prisoditi; predpisati, diktirati; (po)kazati; imeti (predavanje); izdati (knjigo); populaire izdati (quelqu'un koga); verbe intransitif donašati, biti donosen; zaleteti se (contre proti, v), zadeti, zapeljati (dans, à v, na); verjeti (dans quelque chose čemu); gnojiti se; naleteti (à na), zadeti, trčiti (sur na); planiti (sur na); gledati na, biti obrnjen proti (okno, soba); (za)lajati (pes); automobilisme spustiti se v tek; sijati (sonce); padati (senca)

    se donner vda(ja)ti se; posvetiti se; théâtre biti predvajan, predvajati se; pripisovati si, dajati si, izdajati se (pour za)
    les fenêtres donnent sur la rue okna so obrnjena, gledajo na ulico
    cet arbre a bien donné cette année to drevo je letos dobro obrodilo
    il n'est pas donné à tout le monde de faire un tel voyage ni dano vsem, da bi napravili tako potovanje
    quel âge me donnez-vous? za koliko starega me cenite, me imate?
    je vous le donne en dix, cent, mille (à deviner) stavim 10, 100, 1000 proti eni, da tega ne uganete
    donner l'alarme alarmirati; poklicati k orožju, dati znamenje za pripravljenost; opozoriti
    donner l'assaut napasti, jurišati
    donner atteinte à quelqu'un škodovati komu
    donner audience à quelqu'un poslušati koga
    donner avis (commerce) avizirati (de o)
    donner une bataille biti bitko, spustiti se v bitko
    la donner belle à quelqu'un natvesti komu kaj
    donner du bénéfice dajati, prinašati dobiček
    donner le bonjour voščiti dober dan
    donner des bornes à quelque chose postaviti čemu meje
    donner au but zadeti v cilj
    donner la chasse à quelqu'un, quelque chose loviti, goniti koga, kaj
    la donner chaude à quelqu'un komu strah v kosti pognati; prestrašiti koga
    donner une chose pour certaine, pour vraie zatrjevati, da je stvar zanesljiva, resnična
    donner congé à quelqu'un odpovedati komu, odsloviti koga
    on le donne pour coupable imajo ga za krivega
    donner son consentement privoliti, soglašati
    en donner de toutes les couleurs pripovedovati roparske zgodbe
    donner un coup zadati udarec, udariti
    donner un coup d'épaule à pomagati komu
    donner un coup de téléphone à quelqu'un poklicati koga po telefonu, telefonirati komu
    donner libre cours pustiti prosto pot, ne zadrževati
    donner de cul et de tête (familier) vpreči se v kaj, pošteno se lotiti, poprijeti; (figuré) pljuniti v roke
    donner décharge à quelqu'un razbremeniti koga
    donner dedans (figuré) pasti v kaj, nasesti, doživeti razočaranje
    je me demande ce que ça va donner sprašujem se, kaj bo iz tega
    donner du (traître) à quelqu'un koga (izdajalca) imenovati
    donner un effet rétroactif à quelque chose dati čemu retroaktivno veljavo
    donner de l'effroi prestrašiti
    donner à entendre dati razumeti, dati komu sklepati
    donner de l'espoir dajati upanje
    donner en gage zastaviti
    donner des gages de quelque chose jamčiti, biti porok za kaj
    en donner (d'une), à garder, donner une baie à quelqu'un natvesti (jo) komu, nalagáti, potegniti koga
    donner au hasard prepustiti slučaju
    donner son heure določiti čas
    pourriez-vous me donner l'heure? bi mi lahko povedali, koliko je ura?
    donner de l'humeur à quelqu'un spraviti koga v slabo voljo, vznejevoljiti, ozlovoljiti koga
    donner de l'inquiétude à quelqu'un vznemirjati koga
    donner de la joie (raz)veseliti
    donner jour à quelqu'un pomagati komu k uspehu
    donner jour à un enfant dati življenje otroku, roditi otroka
    donner ses huit jours odpovedati (službo, stanovanje)
    donner un jour à quelqu'un določiti komu dan
    donner lecture de quelque chose prebrati kaj
    donner lieu à quelque chose povod dati za kaj, povzročiti kaj
    en donner du long et du large, tout du long de l'aune à quelqu'un pretepsti, premikastiti koga; osmešiti; obrekovati koga
    donner la main podati roko, podpirati (à quelqu'un koga)
    donner du mal, du fil à retordre delati preglavice
    donner (une maladie) à quelqu'un okužiti koga (z boleznijo)
    donner en mariage dati za ženo
    donner dans le moderne imeti okus, veselje za moderno
    donner tout au monde pour dati vse, svoje zadnje za
    donner la mort à quelqu'un ubiti, usmrtiti koga; veliko bolečino komu povzročiti
    donner naissance (figuré) poklicati v življenje (à quelque chose kaj), povzročiti
    donner sur les nerfs iti na živce
    ne pas donner une obole de (figuré) počene pare ne dati za
    donner dans l'œil, dans la vue (figuré, familier) v oči zbosti ali pasti
    donner un œuf pour un bœuf z majhnim darilom skušati dobiti večje darilo
    donner sa parole trdno obljubiti, dati svojo besedo
    donner passage, libre cours à quelque chose pustiti prosto pot čemu
    donner de la peine à quelqu'un povzročati komu trud
    donner à penser, à songer, à réfléchir dati misliti
    donner dans le piège, dans le panneau ujeti se v past
    donner en plein, à fond dans quelque chose strastno, vneto se predajati čemu
    donner une poignée de main à quelqu'un stisniti komu roko
    donner prise à quelque chose izpostaviti se čemu, biti ranljiv v
    rien ne donne à la critique nič se ne izpostavlja kritiki
    donner raison, tort à quelqu'un prav, neprav komu dati
    donner rendez-vous à quelqu'un določiti sestanek s kom, naročiti koga
    donner de bons résultats dati dobre rezultate, obnesti se
    donner son reste à quelqu'un (familier) zadati milostni udarec, uničiti, ugonobiti koga
    donner le sein à l'enfant dojiti otroka
    donner un siège ponuditi stol
    donner de la tête contre les murs zaleteti se z glavo v zid
    donner tête baissée (ali: basse) dans (figuré) planiti, zagnati se v
    je donne ma tête à couper glavo si dam odsekati
    je ne sais où donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
    donner la torture à quelqu'un dati koga na natezalnico, mučiti ga
    donner dans la vue sijati v obraz, bleščati
    le voleur a donné ses complices (populaire) tat je izdal sokrivce (à la police policiji)
    donner un mauvais tour à quelqu'un ošteti, ozmerjati koga
    donner à tout vse (mogoče) začeti
    donner la vie, le jour à un enfant roditi otroka
    s'en donner zelo se zabavati
    se donner des airs, de grands airs (zelo) se postavljati, delati se imenitnega
    se donner le bras iti z roko v roki, pod roko se držati
    se donner une entorse izviniti si nogo
    se donner une indigestion pokvariti si želodec
    se donner du mal truditi se, napenjati se, mučiti se
    se donner la mort vzeti si življenje
    se donner le mot dogovoriti se
    se donner pour un progressiste delati se naprednjaka
    se donner de la peine da(ja)ti si truda
    se donner pour un médecin izdajati se za zdravnika
    se donner en spectacle razkazovati se
    se donner une vie agréable, du bon temps privoščiti si lepo življenje
    donner et retenir ne vaut (proverbe) podarjeno je podarjeno
    donner, c'est donner; reprendre, c'est voler (proverbe) podariti je podariti; vzeti nazaj pa je isto kot ukrasti
  • droit [drwa] masculin pravo; pravica, upravičenost; pristojbina, dajatev, (indirekten) davek, carina

    à bon droit po pravici, upravičeno
    à qui de droit upravičencu; pristojnemu
    à tort ou à droit prav, ali ne prav, tako ali tako
    à tort et à droit na vsak način, vseeno kako
    de (plein) droit s polno pravico
    de quel droit s kakšno pravico
    en droit po pravu, pravno
    par droit et raison z vso pravico
    par voie de droit po pravni poti
    tous droits réservés vse pravice pridržane
    droits acquis pridobljene pravice
    droit administratif upravno pravo
    droit d'aînesse, de primogéniture pravica prvorojenstva
    droit d'asile pravica do azila
    droits pluriel d'auteur vsota, ki jo založnik plača avtorju knjige; avtorski honorar
    droit cambial menično pravo
    droit canon(ique) kánonsko pravo
    droit de cité domovinska pravica
    droit civil civilno pravo
    des droits civiques državljanske pravice
    droit commercial trgovinsko pravo
    droit commun obče pravo
    droit constitutionnel, public ustavno, javno pravo
    droit coutumier običajno pravo
    droit criminel, pénal kazensko pravo
    droit domestique, de famille družinsko pravo
    droit d'édition založniško pravo
    droit électoral volilna pravica
    droit d'enregistrement vpisnina
    droit d'entrée; droit de sortie vstopnina, vstopna, uvozna carina; izvozna carina
    droit féodal fevdalno pravo
    droit financier finančno pravo
    droit fiscal davčno pravo, davčni zakoni
    droit foncier zemljiško pravo
    droit du plus fort pravica močnejšega, pravica pesti
    droit de gage zastavno pravo
    droit des gens, international (public) mednarodno pravo
    droit de grâce pravica do pomilostitve
    droit de greffe (juridique) pisarniška pristojbina
    droit de grève pravica do stavke
    droit de la guerre vojno pravo
    droits pluriel de l'homme človekove pravice
    droits pluriel d'inscription vpisnina
    droit de l'instance pravdne pristojbine
    droit maritime pomorsko pravo
    droit minoritaire manjšinjsko pravo
    droit de naturalité pravica do naturalizacije
    droit notariat notarske pristojbine
    droit d'octroi mitnina
    droit ouvrier delovno pravo
    droit de plainte pravica do pritožbe
    droits pluriel de port pristaniške pristojbine
    droit de préavis pravica do odpovedi
    droit privé zasebno pravo
    droit protecteur zaščitna carina
    droit public javno pravo
    droit de recours pravica do priziva, do pritožbe
    droit de reproduction pravica do ponatisa
    droit romain rimsko pravo
    droit successif successoral, de succession nasledstveno pravo
    droits pluriel successifs podedovane pravice
    droit de timbre kolekovina
    droit de trouvaille pravica do najdenine, najdenina
    droits pluriel universitaires študijske pristojbine
    droit de veto pravica veta
    droit de vote glasovalna, volilna pravica
    ayant droit masculin upravičenec
    avant faire droit pred definitivno sodbo
    docteur masculin, étudiant masculin en droit doktor, študent prava
    faculté féminin de droit pravna fakulteta
    professeur masculin de droit profesor prava
    aller sur les droits de quelqu'un poseči v pravice kake osebe
    avoir droit à quelque chose imeti pravico do česa
    avoir le droit de biti upravičen za kaj, imeti pravico do
    avoir des droits sur quelque chose zahtevati, lastiti si kaj
    conférer le droit à quelqu'un da(ja)ti komu pravico
    être dans son droit imeti pravico, imeti prav
    être en droit de biti upravičen do, za
    être fondé en droit biti pravnoveljaven
    faire son droit študirati pravo
    faire valoir ses droits sur quelque chose uveljaviti svoje pravice do
    faire droit à une demande ugoditi prošnji
    priver quelqu'un de ses droits odvzeti komu njegove pravice
    revendiquer son droit zahtevati svojo pravico
    user d'un droit uporabiti pravico
    c'est le droit du jeu to je (tukaj) v navadi, običaj
    cela va de droit to je čisto prav
    la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
    où il n'y a pas de quoi, le roi perd son droit kjer ničesar ni, pride še cesar ob svojo pravico