Franja

Zadetki iskanja

  • baratiner [-tine] verbe intransitif, verbe transitif, populaire govoričiti, besedičiti, čvekati, na dolgo in široko govoriti

    l'élève a baratiné le professeur pour éviter d'être puni učenec je na dolgo in široko govoričil profesorju, da bi se izognil kazni
  • éventrer [evɑ̃tre] verbe transitif razparati trebuh (quelqu'un komu); (kuhinja) vzeti ven, iztrebiti; razparati, (s silo) raztrgati, razrezati (un sac de blé, une voile vrečo žita, jadro); na široko odpreti
  • longuement [lɔ̃gmɑ̃] adverbe dolgo; na dolgo in na široko; obširno
  • siroc(c)o [sirɔko] masculin (veter) široko, jugovina, topel in vlažen južni veter na Jadranu in v Italiji
  • bouche [buš] féminin usta, ustna votlina; gobec (živali); golt, žrelo; odprtina, luknja, vhod; ustje (reke); technique ustnik

    bouche d'égout odtočnik, požiralnik
    bouche à feu top, kanon
    bouche d'incendie hidrant
    bouche inutile nekoristen jedec
    bouche de métro vhod v metro (podzemeljsko železnico)
    le bouche à bouche postopek umetnega dihanja usta na usta
    bouche cousue! tiho! ne povej(te) nikomur!
    la bouche en cœur smešno afektirano
    fine bouche sladkosnedež, sladokusec
    provisions féminin pluriel de bouche proviant, živež
    la bonne bouche dober okus po jedi
    ta bouche! molči! jezik za zobe!
    de bouche en bouche od ust do ust
    de bouche à l'oreille zaupno
    avoir la bouche amère imeti grenek okus v ustih
    avoir le cœur à, sur la bouche imeti srce na jeziku
    avoir l'eau à la bouche sline cediti, želeti
    avoir la bouche bien garnie imeti lepe zobe
    demeurer, rester bouche close, bouche cousue onemeti, molčati, držati jezik za zobmi
    écouter bouche béante poslušati z odprtimi usti
    enlever le pain de la bouche de quelqu'un odjedati, jemati komu kruh
    être à bouche que veux-tu živeti v izobilju
    être dans toutes les bouches biti predmet pogovora vseh ljudi
    être, rester bouche bée ostati s široko odprtimi usti, na široko odpreti usta
    s'embrasser à bouche que veux-tu mnogokrat se poljubiti
    faire la petite bouche prisiljeno, afektirano se vesti, pačiti se, zmrdovati se, biti izbirčen
    ne point faire la petite bouche odkrito svoje mnenje povedati
    faire venir l'eau à la bouche zbuditi, delati komu skomine
    fermer la bouche à quelqu'un zamašiti, zapreti usta komu
    garder quelque chose pour la bonne bouche prihraniti najboljše za konec
    laisser quelqu'un sur sa bonne bouche zapustiti komu dober vtis
    porter à la bouche k ustom nesti
    prendre sur sa bouche odtrgati si od ust
    rester, demeurer sur la bonne bouche nehati jesti, ko človeku najbolj tekne, mu gre najbolj v slast
    sentir de la dišati iz ust
    traiter quelqu'un à bouche que veux-tu koga kraljevsko gostiti
    l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocede ob tem
    venir la bouche enfarinée priti z naivnimi iluzijami, z bedasto zaupljivostjo
  • dólg, -a, -o long, grand, haut

    dolgo longtemps
    že dolgo depuis longtemps
    hiša je 12 m dolga la maison a 12 m de long(ueur) (ali est longue de 12 m, a une longueur de 12 m)
    že dolgo mi ni pisal il ne m'a pas écrit de(puis) longtemps; il a été longtemps sans m'écrire
    dolgo ga ni il tarde à venir, il se fait attendre
    kako dolgo se že učite francoščino? combien de temps y a-t-il que vous apprenez le français?, depuis quand (ali combien de temps) apprenez-vous le français?
    ne bo več dolgo živel il n'ira plus loin, il ne vivra plus longtemps
    poznava se že dolgo nous nous connaissons depuis longtemps (ali de longue date); il y a beau temps (ali bien longtemps) que nous nous connaissons
    po dolgem pasti tomber de tout son long (ali de son haut, de toute sa hauteur)
    na dolgo in na široko longuement, tout au (du) long, en détail, de façon détaillée; en long et en large, de long en large
    imeti dolge prste avoir les doigts crochus
    dolg ko prekla, žrd une grande perche, un échalas
    dolgi valovi grandes ondes
    dolgi lasje, kratka pamet longs cheveux, courte cervelle
  • écho [eko] masculin odmev, jek; odziv; govorica, novica; informacija; pluriel (časopis) lokalne novice

    à tous les échos v vse smeri, figuré za široko javnost
    écho simple, multiple enkraten, večkraten odmev
    faire écho odmevati
    se faire l'écho d'un bruit, d'une nouvelle širiti (naprej) govorico, novico
    ma protestation est restée sans écho moj protest ni naletel na ugoden sprejem
    trouver (de l')écho naleteti na odziv, ugajati, biti ugodno sprejet
  • embrasser [ɑ̃brase] verbe transitif obje(ma)ti; poljubiti; zaje(ma)ti, obsegati, vsebovati; izbrati; sprejeti

    s'embrasser objeti se, poljubiti se
    embrasser quelqu'un sur la bouche, sur le front poljubiti koga na usta, na čelo
    embrasser la cause de quelqu'un pridružiti se komu, potegniti s kom
    embrasser du regard zaobjeti s pogledom
    embrasser un métier izbrati si poklic
    nos recherches embrassent un domaine très large naše raziskovanje zajema zelo široko področje
    qui trop embrasse mal étreint (proverbe) kdor preveč objame, ničesar ne zajame
  • four [fur] masculin (krušna) peč; pečica (za pečenje); familier fiasko, neuspeh (zlasti književnega dela, gledališke igre ipd.)

    petits fours pluriel čajno pecivo
    four céramique keramična peč
    four à charbon, à gaz, électrique pečna premog, na plin, na elektriko
    four à chaux apnenica
    four crématoire peč za sežiganje mrličev
    four banal (vieilli) peč v posesti plemiškega gospoda, ki je za peko kruha od podložnikov dobival davek
    faire un four (figuré) doživeti neuspeh, propasti
    mettre au four, dans le four dati v peč (kruh)
    il fait noir comme dans un four tema je kot v rogu
    ouvrir (la bouche comme) un four široko odpreti usta
  • gagner [ganje] verbe transitif (pri)dobiti; zaslužiti (sur pri, z); doseči; dospeti v; dohiteti; podkupiti, zapeljati; nakopati si (bolezen); šp zmagati

    se gagner (médecine) biti nalezljiv
    gagner son pain, sa vie kruh si služiti
    il gagne sa vie, son pain à chanter preživlja se s petjem
    gagner un procès dobiti pravdo
    gagner au jeu priigrati
    gagner tous les cœurs vsa srca osvojiti
    gagner quelqu'un de vitesse prehiteti koga
    gagner du terrain napredovati
    gagner gros dobro zaslužiti
    gagner le maquis iti v partizane
    gagner le dessus nadvladati, zmagati
    gagner un rhume nahod dobiti, prehladiti se
    gagner sur son adversaire premagati nasprotnika
    gagner les devants preteči
    gagner du temps pridobiti na času
    gagner le Pérou dospeti, priti v Peru
    gagner le large zapluti na široko, odprto morje; figuré pobrisati jo
    gagner un prix dobiti nagrado
    gagner le port pripluti v pristanišče
    gagner le gros lot zadeti glavni dobitek
    gagner sur tous les tableaux povsod istočasno zmagati
    gagner sur quelqu'un zmagati nad kom
    gagner aux points, d'une longueur, d'une poitrine (šp) zmagati po točkah, za dolžino, za prsi
    gagner la frontière dospeti do meje
    gagner la porte priti do vrat, oditi, izmuzniti se
    avoir cause gagnée dobiti igro, zmagati
    je vous donne gagné priznam vam, da sem premagan
    le sommeil me gagne spanec me zmaguje
    la faim me gagne lakota, glad se me loteva
    sa tristesse me gagne njegova žalost se tudi mene loteva
    le vin gagne à vieillir čim starejše je vino, tem boljše je
    il gagne à être connu bolj ga človek pozna, bolj ga ceni
    le feu gagne rapidement ogenj se hitro širi
    c'est autant de gagné to je vendarle (vsekakor, tudi) nekaj
    qu'est-ce que j'y gagne? kaj imam od tega?
  • large [larž] adjectif širok; debel; prostran, velik, znaten; darežljiv; širokosrčen; masculin širina, prostranost; odprto morje

    de larges gouttes de pluie debele kaplje dežja
    dans une large mesure v veliki meri
    au long et au large na vse strani
    au sens large (du mot) v širokem pomenu (besede)
    en long et en large, de long en large po dolžini in po širini
    au large de Lisbonne na odprtem morju pred Lizbono
    vent masculin du large veter z morja
    vues féminin pluriel larges širokosrčni pogledi, nazori
    aller, se promener de long en large hoditi, sprehajati se po isti poti sem in tja
    avoir la conscience large (familier), avoir la manche large imeti široko, prožno vest
    avoir l'esprit large biti širokosrčen, velikopotezen
    avoir deux mètres de large biti 2 m širok
    être au large imeti dovolj prostora, figuré živeti v ugodnih razmerah
    faire du cuir d'autrui large courroie (familier) biti radodaren ali darežljiv s stvarmi drugih ljudi, na tuje stroške
    ne pas en mener large biti v težkem položaju, ne se dobro počutiti v svoji koži, živeti v strahu, v nevarnosti
    être large avec quelqu'un biti darežljiv, blag do koga
    gagner le large izpluti na odprto morje
    prendre le large zbežati
    au large! odstranite se! nazaj!
  • long, ue [lɔ̃, g] adjectif dolg; dolgotrajen; počasen; redek (juha); adverbe dolgo, dolgo časa; masculin dolžina

    long de 5 mètres 5 m dolg
    long comme un jour sans pain neskončno dolg
    à la longue sčasoma
    à long terme dolgoročen
    de 3 mètres de long 3 metre dolg
    de long en large sem in tja, gor in dol
    de long en long vedno dalje, dljè
    de longue main (figuré) oddavna
    en long v dolžino, dolg
    en long et en large po dolžini in širini
    le long de vzdolž, ob
    tout le long de sa vie vse svoje življenje
    (tout) au long, tout du long (figuré) na dolgo in na široko, obširno
    tout le long de la journée ves dolgi dan
    à une longue échéance dolgoročno
    nous sommes amis de longue date smo dolgoletni prijatelji
    canon masculin à longue portée daljnometni top
    aller de long en large hoditi sem in tja, gor in dol
    avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv, biti vplivna oseba
    en dire long mnogo govoriti, povedati o
    son attitude en dit long njegovo zadržanje pove vse o tem, je dovolj jasno glede tega
    être long dolgo trajati
    être long à venir (dolgo) se pustiti čakati
    faire long feu vleči se, ne biti ne konca ne kraja (česa)
    en savoir long sur dobro se spoznati na, mnogo vedeti o
    tomber de tout son long pasti po vsej svoji dolžini
  • manche1 [mɑ̃š] féminin rokav; gumasta cev; partija, runda (igre); morska ožina

    la Manche Rokavski preliv
    en manches de chemise v srajci; brez suknjiča
    sans manches brez rokavov
    manche à air, à vent zračna cev, zračen preduh; aéronautique vetrna vreča
    manche bouffante nabran, širok rokav
    manche à incendie gasilska gumasta cev
    manche trois-quarts tričetrtinski rokav
    fausse manche ščitnik; prevleka za rokav
    jambes féminin pluriel en manches de veste sabljaste noge
    avoir la manche large (figuré) imeti široko, kosmato vest
    avoir quelqu'un dans sa manche (figuré) imeti koga za seboj
    être dans la manche de quelqu'un komu na voljo biti, biti v njegovem varstvu
    c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega (težjega)
    faire la manche (populaire) beračiti
    se faire tirer la manche (dolgo) se pustiti prositi
    ne pas se faire tirer la manche ne si pustiti česa dvakrat reči
    mettre quelque chose dans sa manche (figuré) (spretno) kaj zmakniti
    retrousser les manches (de sa chemise) zavihati si rokave
    tirer quelqu'un par la manche potegniti koga za rokav, pritegniti njegovo pozornost
  • odpréti ouvrir ; (steklenico) déboucher ; (sod) débonder

    odpreti razstavo inaugurer une exposition
    odpreti sejo ouvrir une séance
    odpreti trgovino ouvrir un magasin
    na široko odpreti ouvrir tout grand
    oči so se mu odprle (figurativno) ses yeux se sont dessillés
    odpreti se s'ouvrir, (padalo) se déployer, (cvet) s'épanouir
  • passe-boule(s) [-bul] masculin groteskna figura z odprtimi usti, v katera se meče žoga

    avoir une bouche en passe-boule(s) imeti na široko odprta usta
  • plátno toile ženski spol , (kos) linge moški spol ; (filmsko) écran moški spol

    beljeno, nebeljeno platno toile blanchie, bise (ali écrue)
    celo platno (vezava) reliure ženski spol pleine toile
    gumeno platno toile caoutchoutée
    hodnično platno toile d'étoupe
    povoščeno platno toile cirée
    široko (filmsko) platno écran panoramique (ali large)
    tkalec, tkalka platna toilier moški spol, toilière ženski spol
    tovarna platna, trgovina s platnom toilerie ženski spol
    napis ali slika na platnu banderole ženski spol
  • pripovedováti raconter, conter, narrer

    na dolgo in široko kaj pripovedovati raconter quelque chose en détail (ali par le menu)
    pripovedujejo, da le bruit court que, on dit, on raconte que
    kaj mi tu pripoveduješ? qu'est-ce que tu me racontes là?
    komu to pripovedujete! à qui le dites-vous!
    pripoveduj to komu drugemu! à d'autres!
  • razkládati décharger, débarder, débarquer ; (razlagati) expliquer, exposer, interpréter

    na dolgo in široko kaj razkladati expliquer quelque chose en long et en large (à quelqu'un)
  • reprendre* [rəprɑ̃drə] verbe transitif zopet vzeti, povzeti; nadaljevati, odvrniti, odgovoriti; nazaj vzeti (besedo, obljubo); vzeti zopet v posest, v last; zopet dobiti, zopet prijeti; zopet začeti; grajati; zopet zavzeti, osvojiti nazaj; zopet privzeti (navado); kupiti nazaj; prevzeti, vzeti v plačilo; zopet igrati (gledališko igro); zožiti (obleko); zakrpati (nogavico); verbe intransitif zopet narasti, zrasti, zopet pognati korenine; zopet se (za)celiti; priti spet k moči, opomoči si; zopet se začeti, priti zopet v rabo; figuré dvigniti se; zopet zamrzniti; nadaljevati (v pogovoru)

    se reprendre (figuré) zopet se oprijeti, se obesiti (à na); priti nazaj (à na); popraviti se, opomoči si, priti spet k sebi, zopet se obvladati, se premagati, zopet se zavedeti
    se reprendre à quelque chose spet se navaditi na kaj
    en reprendre (lovski pes) zopet najti sled
    trouver à reprendre (à tout) na vsem najti napake, vse grajati, kritizirati, zabavljati na vse
    les chairs reprennent rana se celi
    reprendre un chemin zopet iti po (neki) poti
    reprendre en compte vzeti v plačilo
    reprendre connaissance priti spet k zavesti
    reprendre courage spet se opogumiti
    reprendre san cours priti zopet v svoj tek
    les cours de faculté vont reprendre dans quelques semaines predavanja na fakulteti se bodo zopet začela čez nekaj tednov
    reprendre le dessus zopet dobiti premoč
    reprendre ses études nadaljevati svoje študije
    reprendre un enfant (po)karati otroka
    la fièvre m'a repris zopet sem dobil vročino
    reprendre femme zopet se oženiti
    reprendre ses forces zopet (za)dobiti svoje moči, priti k moči
    le froid a repris mraz je zopet pritisnil
    on m'a repris ma vieille voiture odkupili so mi moj stari avto
    reprendre haleine zopet priti k sapi, oddahniti si
    reprendre le large zopet odpluti na široko morje
    reprendre un oiseau zopet ujeti ptiča
    la pluie a repris spet je začelo deževati
    reprendre son poste vrniti se na svoje mesto
    il a bien repris depuis son opération dobro si je opomogel po svoji operaciji
    reprendre un rhume spet se prehladiti
    la rivière a repris reka je spet zamrznila
    on ne m'y reprendra plus to se mi ne bo več zgodilo, na ta led ne bom več šel
    que je ne vous y reprenne plus! da se to več ne primeri (z vami)!
    reprendre le travail znova začeti delo
    je viendrai vous reprendre pridem zopet po vas
    reprendre une ville osvojiti nazaj mesto
    reprendre un tableau retuširati sliko
    reprendre quelqu'un vertement ostro pograjati koga
  • tirade [tirad] féminin tirada; théâtre dolg, nepretrgan samogovor; péjoratif dolgo govoričenje

    il m'a fait toute une tirade sur son travail na dolgo in na široko mi je govoril o svojem delu
Število zadetkov: 20