Franja

Zadetki iskanja

  • zvonílo sonnerie ženski spol

    signalno zvonilo timbre avertisseur
  • sonner [sɔne] verbe intransitif zvoniti; (za)zveneti; (ura) biti; (za)doneti; verbe transitif (po)zvoniti; (za)trobiti; biti (uro); (téléphonie, télégraphie, télévision) (po)klicati; sport zrašiti (na tla)

    sonner les cloches à quelqu'un (familier) povedati komu svoje mnenje
    sonner du cor, de la trompette (za)trobiti na rog, na trobento
    sonner la messe zvoniti k maši
    sonner la femme de chambre pozvoniti sobarici
    sonner le tocsin biti plat zvona
    (populaire) sonner quelqu'un močnó koga udariti po glavi
    (familier) on ne vous a pas sonné nihče vas ni klical, brigajte se za svoje stvari
    se faire sonner (les cloches) (figuré) biti ostro grajan, oštet, pokaran
    quelqu'un a sonné à la porte nekdo je zvonil pri vratih
    midi a sonné poldan je zvonilo
    la messe sonne k maši zvoni
    sa dernière heure a sonné njegova zadnja ura je odbila
    ce mot sonne bien, mal à l'oreille ta beseda dobro, slabo zveni na uho
    son rire sonne faux njegov smeh ni pristen, ni iskren
    faire sonner l's de plus en fin de phrase razločno izgovoriti s v (besedi) plus na koncu stavka
Število zadetkov: 2