Franja

Zadetki iskanja

  • calciner [-sine] verbe transitif spremeniti v apno; žgati, da se izločajo kake sestavine, npr. voda; kalcinirati; žgati, izsušiti, figuré zažgati (pečenko)
  • mésocarpe [mezɔkarp] masculin, botanique srednji list perikarpa, npr. mesnati del raznih plodov
  • rente [rɑ̃t] féminin renta; stalni redni dohodki od kapitala, zemljišča itd.; redni prejemki, npr. iz zavarovanja; pluriel (ptemoženjski) dohodki

    rente d'Etat državna renta
    rente accident féminin, rente de maladie nezgodniška, bolniška renta
    rente d'invalidité, de vieillesse invalidska, starostna renta
    rente foncière zemljiška renta
    rente perpétuelle, viagère dosmrtna renta
    bêtes féminin pluriel de rente koristna živina
    vivre de ses rentes živeti od svojega premoženja, od denarja, familier ne delati
  • sas [sa] masculin sito; bazen pri zatvornici med dvema vratma, bazen med dvema zatvornicama; hermetično zaprt prostor, npr. med zrakom in vodo (d'un sousmarin podmornice)

    sas à gros trous, à petits trous sito z velikimi, majhnimi luknjami
  • tank [tɑ̃k] masculin tank, oklepno bojno vozilo; familier velik avto; rezervoar za hranjenje ali prevažanje tekočin, npr. nafte
  • adjectif, ive [adžɛktif, iv] adjectif prideven, pridevniški; masculin pridevnik, adjektiv

    adjectif qualificatif kakovostni pridevnik
    adjectif possessif pridevniški svojilni zaimek (npr. notre, mon)
    adjectif verbal glagolski pridevnik (npr. eau féminin courante)
    locution féminin adjective sestavljen pridevnik (npr. bleu foncé, noir de jais)
  • adverbial, e, aux [-bjal, bjo] adjectif prisloven, adverbialen

    locution féminin adverbiale prisloven izraz (npr. d'abord, en face)
  • agacer [-se] verbe transitif na živce iti, nervirati; (raz)dražiti, razburiti, vznevoljiti; nagajati; (koketno) izzivati; nadlegovati

    s'agacer postati nervozen, razdražen
    ce bruit m'agacer ta hrup mi gre na živce
    cet enfant ne cesse d'agacer sa sœur ta otrok neprestano nagaja svoji sestri
    agacer les dents povzročiti na dlesnih neprijeten občutek (npr. citrona)
  • ailette [ɛlɛt] féminin krilce, perutnička; lopata (turbine); pluriel lamele; architecture majhen prizidek

    ailette de refroidissement hladilno rebro (npr. pri strojnici)
  • bagage [bagaž] masculin (večinoma pluriel) prtljaga; figuré celotno pridobljeno znanje

    bagages à main ročna prtljaga
    bagages de route (militaire) prtljaga na maršu
    assurance féminin de bagages zavarovanje prtljage
    bulletin masculin de bagages prtljažni listek
    bureau masculin (d'enregistrement) des bagages sprejemna pisarna, urad za prtljago
    consigne féminin des bagages garderoba, shramba za prtljago (npr. na kolodvoru)
    fourgon masculin à bagages prtljažni voz
    avec armes et bagages z vso prtljago, z vsem svojim
    son bagage scientifique est nul njegovo znanstveno znanje je enako ničli
    faire enregistrer ses bagages à la gare oddati svojo prtljago na postaji (za prevoz)
    plier bagage (familier) povezati svojo culo, pobrati jo, hitro oditi
    retirer ses bagages dvigniti svojo prtljago (iz garderobe)
  • bas1 [bɑ] adverbe nizko, globoko; tiho

    en bas spodaj
    d'en bas od spodaj
    en bas de ob, na vznožju
    ici-bas tu doli, na Zemlji
    par en bas navzdol (k)
    là-bas tam doli
    plus bas bolj spodaj, niže, kasneje (v knjigi)
    chapeau bas! klobuk dol!
    bas les mains, bas les pattes! (familier) roke, prste proč! nehajte z grožnjami!
    à bas la tyrannie! dol s tiranijo!
    chanter trop bas prenizko peti
    couler bas potopiti (se)
    être à bas ležati na tleh, figuré pasti v vodo (npr. načrt)
    ce malade est bien bas s tem bolnikom je zelo slabó, ta bolnik ne bo dolgo
    mettre bas odložiti; figuré (vstran) odriniti; položiti (les armes orožje); priznati poraz; povreči (o živali), skotiti
    mettre chapeau bas odkriti se, figuré priznati komu nadmoč
    mettre pavillon bas spustiti zastavo, figuré vdati se
    mettre, jeter à bas vreči na tla, po-, zrušiti, uničiti
    mettre quelqu'un plus bas que terre ponižati, omalovaževati koga z obrekovanjem
    parler tout bas čisto tiho govoriti, šepetati
    tomber bas nizko pasti; (termometer) pasti pod ničlo
    tomber en bas de l'échelle, de son cheval pasti z lestve, s konja
    traiter les gens de haut en bas zviška ravnati z ljudmi
    l'avion vole bas letalo leti nizko
    regarder quelqu'un de bas en haut pogledati koga od nog do glave, s pogledom koga meriti
  • bois [bwa] masculin les; gozd; drevo; toporišče, držaj; pluriel lesena pihala; jelenovi rogovi

    bois blanc mehek les
    bois de chêne, de frêne, de hêtre, de mélèze, de sapin, de tilleul hrastov, jesenov, bukov, mecesnov, smrekov, lipov les
    bois de charpente, à bâtir de construction, d'œuvre stavbni, gradbeni les
    bois de chauffage, à brûler drva
    bois de fusil puškino kopito
    bois de mine jamski les
    bois de justice giljotina
    bois de lit posteljnjak
    bois mort suhljad
    bois précieux, de sciage plemenit, rezan les
    bois en sève, vert, vif surov les
    de bois lesen
    à la cloche de bois skrivaj
    articles masculin pluriel en bois lesnina, suha roba
    charbon masculin de bois oglje
    éclat masculin de bois trščica, iver
    homme masculin de bois (figuré) lipov bog
    homme masculin des bois orangutan; divjak, neotesanec
    imprégnation féminin du bois impregnacija lesa
    sciure féminin de bois žaganje
    train masculin de bois splav
    volée féminin de bois vert batine; težak poraz
    avoir la gueule de bois (figuré) imeti »mačka«
    être du bois dont on fait les flûtes (figuré) biti priljuden, družaben
    n'être pas de bois ne biti iz lesa, biti občutljiw
    faire, fendre, casser du bois cepiti, sekati drva
    faire flèche de tout bois (figuré) vse sile napeti, vsa sredstva uporabiti
    métrer, cuber le bois meriti les
    montrer visage de bois ne treniti z obrazom
    trouver visage de bois najti, naleteti na zaprta vrata (npr. ob obisku)
    toucher du bois potrkati na les ter s tem skušati odvrniti nesrečo ali zlo usodo
    je vous montrerai de quel bois je me chauffe vam bom že pokazal, kaj znam; tega ne bom trpel
    il n'est bois si vert qui ne s'allume vsake potrpežljivosti je enkrat konec
  • bon, bonne [bɔ̃, bɔn] adjectif dober; neoporečen; točen, pravi, pravilen; ugoden; vesel; duhovit; ljubezniv, spreten, uporaben (pour za); veljaven (pour za); pripravljen (à za)

    bon! dobro! (izraža zadovoljstvo)
    ah, bon? a, res?
    bon, voilà que ça recommence! na, že spet se začenja!
    bonne année! srečno novo leto!
    bon voyage! srečno pot!
    à guoi bon? čemu?
    bon an, mal an od leta do leta, iz leta v leto
    le bon chemin prava pot
    de bon cœur srčno rad
    de bonne foi odkrit(osrčen), dobroveren
    de son bon gré prostovoljno
    de bonne heure zgodaj (zjutraj), rano
    à la bonne heure! tako je prav! to je lepo!
    bon homme dobrodušen človek
    (à) bon marché poceni
    de bon matin zelo zgodaj zjutraj, na vse zgodaj
    pour de bon, tout de bon v resnici, resnično, zares, resno
    sauf bonne fin z običajnim pridržkom (commerce)
    de bonne source iz zanesljivega vira
    mon bon, ma bonne dragi moj, draga moja (familiarno, ironično)
    bon à boire, à manger piten, užiten
    bon mot masculin dovtip, duhovit izrek
    bon papa dedek
    bon pour deux personnes veljaven za dve osebi
    bon point masculin točka v dobro (v igri)
    bon pour le service sposoben za vojaško službo
    bon à tirer zrel za tisk
    arriver bon premier priti z veliko prednostjo kot prvi
    n'attendre, n'espérer, ne présager rien de bon nič dobrega ne pričakovati, upati, slutiti
    avoir bonne main imeti srečno roko
    avoir quelqu'un à la bonne imeti simpatije do koga
    vous en avez de bonnes! vi se šalite!
    en voilà une bonne! ta je pa dobra!
    en conter, en dire de bonnes lepe zgodbe pripovedovati
    en raconter une bien bonne povedati zabavno, originalno zgodbo
    croire, juger bon smatrati za dobro
    cela ne dit rien de bon to ne pomeni nič dobrega
    il est bon comme le pain dober je ko kruh, dobra duša je
    (familier) nous sommes bons pour la contravention smo že dobri, smo že naredili prestopek (npr. z avtom)
    être en bons termes avec quelqu'un dobro se s kom razumeti
    demain? vous êtes bon! c'est impossible! jutri? vi ste pa posrečeni! to je nemogoče!
    il est bien bon de croire cela dovolj je naiven, če to verjame
    il n'est bon à rien on ni za nobeno rabo
    c'est bon à vous to lahko vi rečete ali naredite
    c'est bon à savoir to si velja zapomniti
    il fait bon (être ici) prijetno je (biti tu)
    en faire de bonnes napraviti veliko neumnost, delati neumnosti
    faire bon poids dobro tehtati, dati dobro težo
    prendre quelque chose à la bonne (familier) vzeti kaj z dobre strani, videti položaj v ugodni luči
    sentir bon (dobro) dišati
    comme bon vous semble kot se vam ljubi, zdi; po vaši presoji
    j'y mettrai bon ordre to bom že (jaz) uredil
    tenir bon vztrajati, vzdržati, dobro se držati
    il y a cinq bons kilomètres dobrih 5 km je
  • bourrelet [burlɛ] masculin svitek; trak (papirja, kavčuka, blaga) za zamašitev odprtin pri vratih, oknih ali za omiljenje udara; blazina za sedenje

    bourrelet de graisse okrogla guba tolšče (npr. na trebuhu)
  • chahut [šaü] masculin, familier hrup, hrušč, kraval, razgrajanje

    faire du chahut delati kraval, razgrajati
    déclencher un chahut napraviti protesten hrup (npr. proti profesorju)
  • cheval [šəval] masculin konj; technique konjska moč; familier velika in močna ženska

    à cheval na konju, jahaje, jež
    à cheval sur un tronc d'abre jahaje na drevesnem deblu
    cette propriété est à cheval sur deux communes to posestvo leži v dveh občinah
    cheval alezan rjavec (konj)
    cheval-arçons konj (telovadno orodje)
    cheval à bascule gugaln konj
    cheval de bât, de charge, de somme tovorni konj; figuré človek, ki mu vse natovorijo
    cheval de bataille bojni konj; figuré konjiček, hobby; glavni argument; geslo
    cheval à la besogne, à l'ouvrage, pour le travail konj za delo, figuré neutrudljivo delavna oseba
    cheval de bois koza (telovadno orodje); pluriel vrtiljak
    cheval de carrosse kočijski konj, figuré surovež, grobijan
    cheval de chasse lovski konj
    cheval de course dirkalni konj
    cheval échappé (figuré) nepremišljen človek, predrznež, tvegavec
    cheval entier žrebec
    cheval de frise (militaire) španski jezdec (žična ovira)
    cheval de labour konj za oranje
    cheval marin morski konjiček
    cheval noir vranec
    cheval (de) pur sang čistokrven konj
    un vieux cheval de retour (populaire) za isti prestopek že večkrat kaznovan obtoženec
    cheval de selle jahalni konj
    cheval de trait vprežni konj
    cheval vapeur (CV, Cheval) konjska moč
    une quatre chevaux avto štirih konjskih moči
    (populaire) ce n'est pas le mauvais cheval on ni zloben
    (familier) c'est le bon (le mauvais) cheval (figuré) ta človek ima šanse (nima šans), da ...
    costume masculin, pantalon masculin de cheval jahalna obleka, jahalne hlače
    course féminin de chevaux konjske dirke
    crottin masculin de cheval konjska figa
    dressage masculin du cheval konjška dresura
    fièvre féminin de cheval (médecine) visoka temperatura
    homme masculin de cheval (strasten) jezdec, jahač
    remède masculin de cheval močno zdravilo, rigorozna metoda zdravljenja
    viande féminin de cheval konjsko meso
    aller à cheval, faire du cheval jezditi, gojiti jahalni šport
    arriver à cheval prijahati, prijezditi
    changer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
    être à cheval jahaje sedeti, figuré jahati (sur les règles na pravilih)
    loger à pied et à cheval pod streho vzeti, prenočiti pešce in potnike na konju
    monter un cheval sans selle, à poil zajahati konja brez sedla
    monter à cheval zajahati konja
    monter sur ses grands chevaux vzkipeti; planiti kvišku, zviška gledati na koga
    partir à cheval odjezditi
    cela ne se trouve pas dans te pas d'un cheval to se ne najde kar na cesti, to ni lahko najti, dobiti (npr. veliko vsoto denarja)
    il n'est si bon cheval qui ne bronche (proverbe) motiti še je človeško
    à cheval donné on ne regarde pas à la bouche (ali: bride, dent) podarjenemu konju ne glej na zobe
  • collatéral, e, aux [-teral, ro] adjectif stranski, postranski; masculin, féminin stranski sorodnik, -ica

    nef féminin collatérale stranska cerkvena ladja
    points masculin pluriel collatéraux stranske, vmesne strani neba (npr. severovzhod)
    rue féminin collatérale stranska ulica
  • contracté, e [kɔ̃trakte] adjectif skrčen, kontrahiran; figuré, familier nemiren, napet

    forme féminin contractée skrčena oblika (npr. du iz de le)
  • diacritique [djakritik] adjectif diakritičen; razločevalen

    signe masculin diacritique diakritičen znak (npr. v à)
  • doublage [dublaž] masculin podvojitev; podloga (blago); marine oploščenje, oklopljenje ladje; théâtre nadomestitev igralca z drugim igralcem; film sinkronizacija; automobilisme prehitevanje

    doublage amovible, mobile snemljiva podloga (npr. pri plašču)
    doublage d'un fim italien en français sinkronizacija italijanskega filma v francoščino