Franja

Zadetki iskanja

  • dvákrat deux fois:

    ne da si dvakrat reči il ne se le fait pas dire deux fois, il ne se le laisse pas répéter
  • bihebdomadaire [biɛbdɔmadɛr] ki se dogaja, izhaja dvakrat na teden
  • bimensuel, le [bimɑ̃sɥɛl] adjectif (izhajajoč) dvakrat na mesec

    revue féminin bimensuelle polmesečnik
  • biner [bine] verbe transitif, agronomie okopavati; religion dvakrat maševati isti dan
  • biquotidien, ne [-kɔtidjɛ̃, ɛn] adjectif (izhajajoč, opravljen) dvakrat na dan
  • biscuiter [-te] verbe transitif dvakrat žgati (porcelan)
  • col-de-cygne [kɔldəsinj] masculin dvakrat ukrivljen instrument (ali vod, pipa)
  • organsin [ɔrgɑ̃sɛ̃] masculin dvakrat predeni svileni sukanec
  • remontant, e [-mɔ̃tɑ̃, t] adjectif, botanique ki cvete dvakrat vsako leto; populaire krepčilen, poživljajoč; masculin krepčilna pijača
  • remonter [rəmɔ̃te] verbe intransitif zopet iti navzgor; zopet vstopiti (en auto v avto); dvigati se (zemljišče), dvigniti se; segati nazaj (à v, do); pasti nazaj (à na); botanique dvakrat (v letu) cveteti; marine peljati se proti severu; priti z juga (veter); verbe transitif nesti navzgor (na podstrešje itd.); više obesiti (sliko); architecture zvišati; zavihati kvišku, navzgor (ovratnik); naviti (uro, gramofon, igračo); pluti, plavati navzgor (la rivière po reki); technique zopet sestaviti, montirati; izpolniti (zalogo, knjižnico); dati novega konja (quelqu'un komu); dvigniti (pogum, razpoloženje); okrepčati (o vinu, žganju); zamenjati podplat in oglav pri škornju, čevlju; osvežiti (barvo); théâtre znova uprizoriti

    se remonter priti zopet k moči; oskrbeti se zopet (en z); oskrbeti si, dobiti novega konja; figuré, familier okrepiti se (duševno)
    remonter à bard zopet se vkrcati
    remonter à cheval zopet (za)jahati konja
    remonter haut, remonter au déluge seči, segati daleč nazaj (v preteklost)
    il faut remonter à l'origine treba je iti nazaj do začetka
    il remonte sur sa bête, sur l'eau, ses actions remontent (figuré, familier) njegove delnice se dvigajo
    remonter le courant pluti, plavati proti toku, figuré premagati težave
    remonter sa montre naviti (svojo) uro
    le vent remonte veter piha proti severu
    le baromètre remonte barometer se zopet dviga
    remonter un escalier iti zopet po stopnicah navzgor
    remonter sa valise au grenier zopet odnesti svoj kovček na podstrešje
    remonter une pièce zopet uprizoriti gledališko igro
    remonter sa garde-robe izpopolniti si garderobo
    remonter le courage, le moral de quelqu'un dvigniti zopet komu pogum, moralo
    remonter au sixième étage par l'ascenseur iti zopet v 6. nadstropje z dvigalom
    remonter un violon, une raquette de tennis napeti strune na violini, na teniškem loparju
    se remonter en linge, en vêtements oskrbeti se zopet s perilom, z oblekami
  • aller2 [ale] masculin pot, vožnja iz kraja v kraj; enosmerna vozovnica

    vol masculin aller (po)let v eno smer, iz kraja v kraj
    j'ai fait l'aller à pied, mais je suis revenu par l'autobus tja sem šel peš, nazaj pa z avtobusom
    prendre un aller pour Lyon kupiti vozovnico za Lyon
    (billet masculin de) aller et retour povratna vozovnica
    voyage masculin d'aller et retour potovanje tja in nazaj
    prendre un aller et retour pour Chartres kupiti povratno vozovnico za Chartres
    au pis aller v najhujšem primeru
    pis aller pomoček za silo
    match masculin d'aller prva tekma v tekmovanju, v katerem se nasprotnika dvakrat srečata
  • autant [otɑ̃] adverbe (ravno) toliko, prav toliko, isto

    deux fois autant dvakrat toliko
    je travaille autant que je peux delam toliko, kot morem
    d'autant za toliko
    d'autant plus, moins toliko več(bolj), toliko manj
    d'autant mieux toliko, tem bolje
    je sais autant que vous toliko vem kot vi
    autant dire prav tako bi se lahko reklo, lahko se torej reče, to se pravi
    autant dire la vérité potem je vseeno, če povem resnico
    autant que j'en puis juger kolikor morem presoditi
    pour autant zato
    autant que je sache kolikor vem
    autant que possible kolikor mogoče
    il est né autant de garçons que de filles rodilo se je prav toliko dečkov kot deklic
    je n'ai pas autant de patience nimam prav toliko potrpljenja
    ils sont autant que nous toliko jih je kot nas
    c'est un homme mort ou autant vaut to je mrtev človek ali skoraj (mrtev)
    autant il est charmant avec elle, autant il est désagréable avec nous kolikor je ljubezniv do nje, je neprijazen do nas
    ces objets sont autant de merveilles ti predmeti so prava čuda
    autant de têtes, autant d'avis (proverbe) kolikor glav, toliko mnenj
    autant en emporte le vent (proverbe) to so prazne obljube, prazne besede
  • bien1 [bjɛ̃] adverbe dobro; (čisto) prav; saj, pač; zelo mnogo

    eh bien! no! no torej!
    bien que čeprav, dasi
    si bien que tako da
    ou bien ali pa
    aussi bien que prav tako kot, kot tudi
    quand bien même celó če, tudi če
    bien sûr gotovo, seveda
    bien autrement, bien évidemment čisto drugače, čisto jasno
    bien entendu samoumevno, se razume, seveda
    bien longtemps, bien souvent zelo dolgo, zelo pogosto
    tant bien que mal kolikor toliko, za silo
    bien meilleur, bien moins mnogo boljši, mnogo manj
    les gens bien višja plast družbe, fini ljudje
    bien des gens, bien d'autres mnogo ljudi, mnogi drugi
    un homme bien poštenjak, vesten, resen človek
    c'est bien lui to je (res) on
    c'est bien simple to je čisto preprosto
    il est bien de sa personne čedne zunanjosti je
    elle a dû être bien dans sa jeunesse morala je biti lepa, ko je bila mlada
    il est bien entendu que ... samo ob sebi se razume, da ...
    on est bien ici tu se človek (kar) dobro počuti
    c'est bien à vous de ... to je lepo od vas, da ...
    j'ai bien téléphoné, mais tu n'étais pas rentré saj sem ti telefoniral, a tebe še ni bilo doma
    aller, se porter bien dobro se počutiti
    tout lui va bien vse se mu, ji dobro poda
    être bien avec quelqu'un dobro se razumeti s kom
    voilà qui commence bien! to se pa dobro, lepo začenja!
    c'était bien la peine! (ironično) prav splačalo se je!
    se donner bien de la peine zelo si prizadevati
    bien fait pour lui! prav mu je!
    vous feriez bien de ... dobro bi napravili, če ..., morali bi ...
    vous avez bien de la chance imate veliko srečo
    venir bien (botanique) uspevati
    il ne se sent pas bien ne počuti se dobro
    vouloir bien privoliti
    je voudrais bien savoir rad bi vedel
    il y a bien deux mois que ... dobra dva meseca je že, kar ...
    cela vaut bien le double to je vredno najmanj dvakrat toliko
    tout cela est bel et bien, mais ... vse to je lepo in dobro, toda ...
    rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje
    tout est bien qui finit bien konec dober, vse dobro
  • bíti (sem) être, exister, subsister, se trouver

    nekoč je bilo il y avait une fois
    v vodi je kisik il y a de l'oxygène dans l'eau
    travnik je za gozdom le pré se trouve derrière le bois
    so ljudje, ki se ne boje zaprek il est des gens qui n'ont pas peur des difficultés (ali qui ne reculent pas devant l'obstacle)
    take rože so samo na jugu ces fleurs ne se rencontrent que dans le midi
    bil je v gledališču il est allé au théâtre
    bil je pri nas il est venu à la maison
    biti tu, navzoč être là, présent
    seja bo v četrtek la séance aura lieu jeudi
    biti v skladu s'accorder avec, être en accord avec
    hladno je il fait frais
    biti lačen avoir faim
    biti žejen avoir soif
    biti ob službo perdre son emploi
    biti istih let avoir le même âge
    dvakrat dve je štiri deux fois deux font quatre
    očeta še ni le père n'est pas encore arrivé
    kaj bo s teboj? que vas-tu devenir?
    na tebi je, da spregovoriš c'est à toi de parler
    po njem je il est perdu, c'en est fait de lui
    ne vemo, pri čem smo nous ne savons pas à quoi nous en tenir
    dež ni in ni nehal il pleuvait sans cesse
    boj za biti ali ne biti une lutte sans merci
    kako ti je? comment vas-tu? comment va ta santé?
    kar je, je ce qui est fait, est fait
    po čem je to? combien cela coûte-t-il?
  • cuire* [kɥir] verbe transitif kuhati; peči; zavreti; žgati (apno, glino); zoriti; prebaviti; verbe intransitif kuhati se, peči se; žgati se; žgati, skeleti, boleti; familier zgoreti, (verbe transitif) sežgati na grmadi; peči se na soncu

    cuire le dîner skuhati večerjo
    cuire le pain peči kruh
    cuire la porcelaine žgati porcelan
    le soleil cuit les fruits sonce zori sadje
    cuire dans son jus (familier) kuhati se v vročini; cvreti se v lastni masti, ostati zapuščen od drugih
    les yeux me cuisent oči me pečejo, skelijo
    on cuit dans cette chambre kuhamo se, skuhali se bomo v tej sobi
    faire cuire deux fois dvakrat kuhati, prekuhati
    cuire au même four imeti skupno gospodinjstvo
    être dur à cuire (figuré) biti zakrknjen, trmast
    il leur en cuira žal jim bo, kesali se bodo, obžalovali bodo to
    tu es cuit, (ali) les carottes sont cuites izgubljen si
    trop gratter cuit, trop parler nuit (proverbe) govoriti je srebro, molčati je zlato
  • deux [dö] adjectif, num dva, dve; masculin število dve, dvojka; drugi

    les deux, tous (les) deux oba
    deux à deux po dva in dva, paroma, v parih
    deux mots nekaj besed
    à deux pas d'ici čisto blizu, v bližini
    en moins de deux (familier) zelo hitro
    en deux na dva dela, na dvoje
    de deux jours l'un vsak drugi dan
    en deux secondes v hipu
    le deux mai 2. maja
    tous les deux du mois vsakega drugega (dne) v mesecu
    entre les deux ne to, ne ono; na pol
    Fait-il chaud ou froid? - Entre les deux. Je toplo ali hladno? - Ne toplo ne hladno, srednje.
    le deux arabe, romain arabska, rimska številka dve
    ceci est clair comme deux et deux font quatre to je jasno kot beli dan
    l'amour et l'amitié, cela fait deux ljubezen in prijateljstvo, to je dvoje
    il ne fait ni une ni deux on si ne da, ni mu treba dvakrat reči; on se hitro odloči
    partager en deux razpoloviti
    ne pas savoir dire deux (figuré) ne znati šteti do tri
    il n'y a pas deux voix, deux avis vsi so si edini
    à nous deux! storiva kar morava storiti!; (grožnja sovražniku, tekmecu) sedaj pa ti in jaz!
    un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi
    jamais deux sans trois (proverbe) v tretje gre rado
  • dire*2 [dir] verbe transitif reči, praviti, povedati; govoriti; pripovedovati; brati (mašo); izraziti, trditi; imenovati; sporočiti, svetovati; ukazati; meniti; naznaniti

    en dire k temu reči, meniti
    à vrai dire, à dire vrai po resnici, odkrito povedano; pravzaprav
    à ce qu'on dit menda
    aussitôt dit, aussitôt fait rečeno storjeno
    autrement dit z drugimi besedami
    pour ainsi dire, (familier) comme qui dirait tako rekoč, (tako) nekako
    pour tout dire kratko in malo, skratka
    proprement dit natančno vzeto, pravzaprav
    sans dire mot brez besede
    disons (commerce) z besedami
    disons-le priznajmo (si) to
    dis, dites? kajnèda?
    vous dites? kako, prosim?
    dites donc! čujte vi!
    à qui le dites-vous? komu (vendar) to pripovedujete? (= to vem dobro iz lastne izkušnje)
    dit-on (tako) pravijo, baje, menda
    c'est beaucoup dit to mnogo pomeni
    c'est (bien) dit, voilà qui est dit! velja! soglašam!
    c'est bientôt dit to je lahko reči
    cela en dit long! to da soditi o ostalem, o ostalem si lahko mislimo!
    cela ne me dit rien to mi nič ne pomeni
    si le cœur vous en dit če bi radi, če se vam hoče ali ljubi
    vous en dites (de belles, de torttes les couleurs) česa ne poveste!
    vous l'avez dit tako je (to)
    c'est tout, cela dit tout s tem je vse povedano, temu ni kaj dodati (reči)
    tout n'est pas encore dit to še ni vse
    ce qui est dit est dit pri tem ostane
    il n'y a pas à dire proti temu ni kaj reči
    ce n'est pas à dire (pour cela) s tem ni rečeno, to še ne pomeni, da
    qu'est-ce à dire? kaj se to pravi, kaj pomeni to?
    je me suis laissé dire que ... slišal sem (ne da bi preveč verjel), da
    je ne vous le fais pas dire saj sami uvidite, prizna(va)te!
    cela vous plait à dire vi se šalite, tega ne mislite resno
    ce n'est pas pour dire mais oprostite, nočem se vtikati, toda ...
    (et) dire que ... (in) če pomislimo, da ...
    pour mieux dire, disons mieux bolje rečeno
    c'est à dire to se pravi
    cela va sans dire to se samo po sebi razume
    ce sont des on dit to so prazne govorice
    qu'en dira-t-on (masculin) govoričenje ljudi
    dire la bonne aventure vedeževati (à quelqu'un komu)
    dire l'avenir napovedati bodočnost
    dire bien des choses à quelqu'un komu sporočiti prisrčne pozdrave
    dire son fait, ses vérités à quelqu'un komu povedati svoje mnenje
    ne dire mot ničesar ne reči, besede ne črhniti
    dire un (petit) mot reči besedo
    dire pis que pendre de quelqu'un zelo slabo govoriti o kom, obrekovati, obirati ga
    cela veut dire to pomeni, to se pravi
    cette pendule dit l'heure exacte ta ura pove točen čas
    (y) avoir à dire imeti mnogo (k temu) povedati
    avoir beau dire zaman govoriti
    vous avez beau dire, c'est lui qui a raison zaman govorite, on ima prav
    se le faire dire (dolgo) se pustiti siliti ali prositi
    ne pas se le faire dire deux fois ne si tega pustiti dvakrat reči; ne se pustiti prositi
    se tenir pour dit dati si dopovedati, zapomniti si kaj
  • double [dublə] adjectif dvojen; dvakraten; posebno čvrst; figuré dvojezičen, lažniv, hinavski; masculin dvojnost, dvakratnost; dvojnik, duplikat; dubleta; dvojnik (oseba); théâtre namestnik; (tenis) igra v dvoje, dúbel; marine dvojka

    double masculin dames, messieurs, mixte (tenis) ženski, moški, mešani dúbel
    double emploi masculin, (commerce) dvojno navajanje, nepotrebno ponavljanje
    double fenêtre féminin dvojno okno
    double menton masculin dvojna brada, podbradek
    double masculin d'une personne dvojnik kake osebe
    double sens masculin dvojen pomen
    doubles masculin pluriel de timbres dublete znamk
    double-toit masculin nastreha (pri šotoru)
    à double face (obleka), ki se nosi na obe strani
    à double entente, à double sens dvoumen
    à double traction z dvema lokomotivama (električno vleko)
    en double v dvojniku
    au double dvojno (plačati)
    fait en double napisano v dvojniku
    agent masculin double tajni agent, ki služi hkrati dvema nasprotnima si državama
    étoffe féminin double face dvostransko blago
    fleur féminin double polnocvetna cvetlica
    lettre féminin double podvojena črka
    homme masculin à double face hinavec, licemerec
    partie féminin double dvojno knjigovodstvo
    prise féminin double (él) dvojno stikalo
    voiture féminin à double commande avto za pouk v šofiranju
    avoir en double imeti v dvojniku
    faire double coup (figuré) ubiti dve muhi z enim udarcem
    faire double emploi biti odveč
    fermer la porte à double tour dvojno zakleniti vrata
    gagner le double zaslužiti dvakrat več
    jouer un double jeu (figuré) igrati dvolično igro
    mener une double vie živeti dvojno življenje
    mettre en double enkrat na dvoje preganiti
    mettre le double de temps porabiti dvakrat toliko časa
    mettre les bouchées doubles (familier) zelo hitro jesti; mnogo hitreje delati
    se mettre en double da(ja)ti si mnogo truda
    parier double contre simple staviti 2: 1
    payer double plačati dvojno, dvakrat toliko
    voir double videti dvojno
  • emploi [ɑ̃plwa] masculin raba, uporaba; služba, zaposlitev, službeno mesto, namestitev; commerce (denarna) naložba; vpis (knjigovodstvo); théâtre vloga

    en plein emploi polno zaposlen
    sans emploi brezposeln, nezaposlen; neuporabljan
    emploi abusif zloraba
    emploi accessoire postranska zaposlitev
    emploi de bureau zaposlitev, služba v pisarni
    emploi de la main-d'œuvre zaposlitev delovne sile
    emploi saisonnier sezonska zaposlitev ali delo
    emploi du temps urnik
    emploi vacant nezasedeno, vakantno (službeno, delovno) mesto
    demande féminin d'emploi prošnja za namestitev, za službo
    domaine masculin d'emploi področje uporabe
    double emploi (commerce) dvakrat vpisana vsota
    mode masculin d'emploi navodilo za uporabo
    offre féminin d'emploi ponudba službe
    plein-emploi polna zaposlitev (delovne sile v deželi)
    sous-emploi delna zaposlitev razpoložljive delovne sile
    sollicitation féminin d'emploi prošnja, prijava za službo
    il a l'air de l'emploi vidi se mu, kakšno službo, delo opravlja
    avoir, tenir l'emploi de valet (théâtre) igrati vlogo služabnika
    avoir un emploi de temps très chargé biti zelo zaposlen
    chercher un emploi iskati službo
    faire un bon, un mauvais emploi de son temps, de son argent dobro, slabo porabiti svoj čas, svoj denar
    faire emploi de capitaux naložiti kapital
    cela fait double emploi to ni potrebno, je odveč
    prendre un emploi stopiti v službo, zaposliti se
  • fermer [fɛrme] verbe transitif zapreti; zaključiti; zapeti (obleko); verbe intransitif zapirati se, (za)celiti se (rana); figuré zapreti se (pred čem)

    se fermer zapreti se, zaceliti se
    fermer à clef zakleniti
    fermer à double tour dvakrat zakleniti s ključem
    fermer au verrou zapahniti, zatakniti (vrata)
    fermer avec des clous zabiti (z žeblji)
    fermer en cousant zašiti
    fermer au loquet zapreti s kljuko
    fermer à vis zapreti, pritrditi z vijakom, priviti
    fermer la bouche à quelqu'un zamašiti usta komu
    fermer l'électricité, la radio ugasiti elektriko, radio
    fermer les frontières zapreti meje
    ne pas fermer l'œil de toute la nuit vso nočne zatisniti očesa
    fermer la marche kot zadnji korakati
    fermer la porte sur soi vrata za seboj zapreti
    fermer par soudage zalotati, spajkati
    fermer une route à la circulation zapreti cesto za promet
    fermer les yeux zaspati
    fermer les yeux sur quelque chose (figuré) oči zatisniti pri čem
    cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
    les banques ferment le samedi banke so zaprte ob sobotah
    la porte ne se ferme pas à clef vrata se ne zapirajo s ključem
    (populaire) fermez-la! molčite! jezik za zobe!