Franja

Zadetki iskanja

  • ailleurs [ajœr] adverbe drugod, drugje, drugam

    d'ailleurs sicer pa; vrh tega
    nulle part ailleurs nikjer drugje
    partout ailleurs povsod drugod
    par ailleurs drugače, sicer, v ostalem
  • autre [otr] adjectif drug; drugačen; drugi

    d'un autre côté z druge strani
    de l'autre côté na drugi strani, onkraj
    autre part drugje
    d'autre part z druge strani, od drugod
    de part et d'autre z obeh strani
    il n'y a d'autre remède que ... ni drugega sredstva, kot da ...
    une autre fois, un autre jour drugikrat, enkrat drugič
    d'autres fois druge krati, drugače, sicer
    l'autre fois zadnjič, zadnjikrat
    l'autre jour ondan, onkrat, pred kratkim, nedavno
    en d'autres temps druge krati, sicer
    de temps à autre od časa do časa, tu pa tam
    tant d'autres toliko drugih
    qui d'autre? kdo drugi (pa)? koga drugega (pa)?
    quelqu'un d'autre nekdo drugi
    tout autre vsak drugi
    aucun autre, nul autre, personne (d') autre noben drug
    nous autres, nous partons mi gremo
    à d'autres! (familier) to pripoveduj(te) komu drugemu!
    entre autres (choses) med drugim
    l'un ... l'autre eden ... drugi
    l'un et l'autre eden kot drugi, oba
    c'est (tout) l'un ou (tout) l'autre ali eno ali drugo, srednjega ni
    ni l'un ni l'autre ne eden ne drugi
    l'un l'autre eden drugega, med seboj
    l'un dans l'autre eno z drugim, v celem
    d'un jour à l'autre iz enega dneva v drugega
    aimez-vous les uns les autres ljubite se med seboj!
    il y avait, entre autres, deux généraux, un député bili so tam, med drugimi, dva generala, en poslanec
    c'est (tout) autre chose to je nekaj (čisto) drugega
    parlons d'autre chose govorimo o čem drugem
    parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
    rien (d')autre nič drugega
    marcher l'un après l'autre, l'un avec l'autre l'un à côté de l'autre iti eden za drugim, eden z drugim, vštric
    il n'en fait jamais d'autres on često dela take (neumnosti), ne zna narediti drugače, ne more iz svoje kože
    il en sait bien d'autres on zna še kaj drugega
    j'en ai vu bien d'autres to še nič ni, sem še kaj drugega videl
    en voici bien d'une autre tu boste šele pogledali, se začudili
    vous en verrez bien d'autres še vse drugače stvari boste doživeli
    il est devenu autre postal je drugačen
    autre chose est promettre, autre chose est donner obljubiti in dati je dvoje
    autres temps, autres mœurs drugi časi, drugi običaji (navade)
  • ciel, pluriel cieux, ciels [sjɛl, sjö, sjɛl] masculin nebo, (pluriel cieux) nebesa; podnebje, klima, atmosfera, zrak

    ciel d'airain suša
    ciel (pluriel ciels) de lit baldahin nad posteljo
    ciel étoilé zvezdnato nebo
    ciel de plomb soparno vreme, soparica
    à ciel ouvert na prostem, figuré z odprtimi kartami, minéralogie, mines v dnevnem kopu
    piscine féminin à ciel ouvert odprt plavalni bazen
    feu masculin du ciel strela
    royaume masculin des cieux nebeško kraljestvo
    bleu ciel nebesno moder
    entre ciel et terre med nebom in zemljo
    dans le ciel na nebu
    sous le ciel pod nebom, na tem svetu
    sous d'autres cieux v drugih deželah, drugod
    au nom du ciel! za božjo voljo!
    ciel! ô ciel! juste ciel! sveta nebesa!
    élever jusqu'au ciel povzdigovati do nebes
    être au septième ciel biti v sedmih nebesih, biti presrečen
    gagner le ciel priti v nebesa
    tomber du ciel nenadoma priti, zelo prav priti; kot z neba pasti; onemeti, osupniti
  • drugjé, drugód ailleurs, autre part

    kje drugje (quelque part) ailleurs
    od drugod (provenant) d'ailleurs, d'un autre lieu, d'autre part
  • mère1 [mɛr] adjectif matičen, materinski; féminin mati (tudi figuré, religion); matična zemlja, tla; figuré izvor, vir, vzrok

    mère (abeille) matica (pri čebelah)
    mère abbesse mati opatinja
    mère adoptive adoptivna mati
    mère de douleur (religion) žalostna mati božja
    mère de famille družinska mati
    mère nourrice krušna mati, rednica
    mère patrie matična dežela (ki ima drugod kolonije)
    belle-mère tašča, mačeha
    conte masculin de ma mère l'oie pravljice, izmišljene zgodbe, neumno govoričenje
    fête féminin des mères materinski dan
    grand-mère stara mati, babica
    idée féminin mère osnovna, glavna ideja
    langue féminin mère matični jezik
    maison féminin mère ustanova, ki ima podružnice
    montagne féminin mère gorski sklop
    première mère pramati
    il l'a rendue mère zanosila je z njim
    devenir mère postati mati, zanositi
    l'oisiveté est la mère de tous les vices lenoba je mati vseh pregreh
  • paroisse [parwas] féminin župnija, fara; župna cerkev

    n'être pas de la paroisse biti tuj, biti od drugod; figuré imeti druga(čna) naziranja
  • part [par] féminin delež, del; stran; vloga; (adverbe)

    à part ločeno, posebej, zase, ekstra; vstran; adjectif poseben, ločen; préposition neglede na, razen
    à part moi (toi ...) zase, pri sebi
    (familier) part à deux! deliva (si)!
    plaisanterie à part! stran s šalo!
    à part cela razen tega
    à part vous personne ne le sait razen vas nihče tega ne ve
    autre part drugam, drugod
    de bonne part iz zanesljivega vira
    de ma part z moje strani; zastran mene
    de la part de s strani, od; po naročilu
    de part en part skoz in skoz, popolnoma
    des deux parts, de part et d'autre z obeh strani, na obeh straneh, obojestransko
    nulle part nikamor, nikjer
    pour ma part kar se mene tiče
    pour une part za en del, deloma
    quelque part nekje, nekam
    de quelque part od nekod
    (de) quelque part que (od) koderkoli
    de toute(s) part(s) na vseh straneh, na vse strani, vsepovsod
    d'une part, d'autre part z ene strani, z druge strani
    part héréditaire dediščinski delež
    la part du lion levji delež
    part sociale družbeni delež
    lettre féminin de faire part družinsko obvestilo, oznanilo
    avoir part biti deležen, soudeležen
    avoir part au gâteau (familier) biti deležen dobička
    en avoir sa bonne part dobiti, imeti svoj poln delež
    faire part de quelque chose à quelqu'un obvestiti koga o čem, komu kaj sporočiti
    faire la part de quelqu'un določiti komu delež
    de quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
    ne pas donner, jeter sa part aux chats ničemur se ne odreči, kar se (le) da dobiti
    faire lit à part ločeno spati (zakonca)
    faire la part du feu pustiti kaj, da ne bi vsega izgubili
    mettre à part dati ob stran
    prendre part à quelque chose udeležiti se česa, sodelovati pri čem, deliti kaj s kom
    prendre en bonne, mauvaise part (figuré) (za) dobro, slabo, v dobrem, v slabem smislu vzeti
    ne prenez pas en mauvaise part mes remarques ne zamerite mojih opazk
  • partout [partu] adverbe povsod

    partout ailleurs povsod drugod
    de partout od povsod
    en tout et partout povsod
    mettre son nez partout imeti povsod svoj nos zraven, biti indiskreten
Število zadetkov: 8