Franja

Zadetki iskanja

  • contre-mot [-mo] masculin, militaire druga, spoznavna beseda
  • envers2 [ɑ̃vɛr] masculin narobe stran; figuré nasprotje; druga, negativna stran

    à l'envers narobe, figuré zamotano, v neredu
    envers de la feuille hrbtna stran lista
    envers de la médaille druga plat medalje
    ses affaires vont à l'envers posli mu gredo narobe, slabó
    avoir l'esprit à l'envers biti čudaški
    avoir la tête, l'esprit à l'envers (figuré) izgubiti glavo, delati (kot) brez glave
    faire des progrès à l'envers iti rakovo pot
    faire tout à l'envers vse narobe narediti
    toute médaille a son envers (proverbe) vsaka medalja ima dve plati, vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran
  • revers [rəvɛr] masculin narobe stran (d'une étoffe blaga); hrbtna stran; druga, slaba stran; figuré (hud) udarec; neuspeh, poraz; nesreča; zavihek, rever; populaire zadnjica; sport odbitje žoge z desno roko na levi strani telesa

    revers (de fortune) udarec usode
    revers de la main hrbet roke
    revers de la médaille (figuré) druga plat medalje, neprijetna stran kake stvari
    revers pluriel militaires vojaški porazi
    coup masculin de revers udarec, klofuta s hrbtom roke
    pantalon masculin, bottes féminin pluriel à revers hlače, škornji z zavihki
    smoking masculin à revers de soie smoking s svilenimi reverji
    il a éprouvé, essuyé de cruels revers prestal je težke udarce (usode)
    prendre à revers napasti od zadaj ali z boka (tudi figuré)
  • deuxième [dözjɛm] adjectif drugi; masculin drugo nadstropje; féminin (železnica) drugi razred; automobilisme druga prestava

    un deuxième classe navaden vojak, borec
    arriver le deuxième priti kot drugi
    elle est née la deuxième rodila se je kot drugi otrok (v družini)
  • échelon [ešlɔ̃] masculin lestveni klin; figuré stopnja; militaire razporeditev vojaških edinic druga za drugo; militaire četa, vod, oddelek na pohodu (v določeni medsebojni razdalji)

    échelon d'attaque (militaire) napadalni val
    échelon d'imposition davčna stopnja
    échelon de traitement plačilna stopnja ali skupina
    en premier échelon v sprednji črti
    disposer par échelons razporediti v stopnje
    monter (ali gravir), descendre un échelon stopiti za klin više, niže
    la corruption règne à tous les échelons korupcija vlada na vseh ravneh
  • motrice2 [-tris] féminin motorno vozilo, ki vleče druga vozila

    motrice de tramway tramvajsko vlačilno vozilo
  • seconde [s(ə)gɔ̃d] féminin sekunda (tudi musique); drugi razred; typographie druga korektura; druga hitrost pri avtomobilu; sekunda (pri mečevanju)

    une seconde! trenutek!
    billet masculin de seconde vozovnica 2. razreda
    aiguille féminin des secondes sekundni kazalec
    trois mètres seconde tri metre na sekundo
  • sexagésime [-žezim] féminin, religion druga predpostna nedelja
  • stratifié, e [stratifje] adjectif razporejen v plasteh, druga vrh druge; slojevit, plastast, plastnat

    montagnes féminin pluriel stratifiées slojevito gorovje
  • adoption [-psjɔ̃] féminin posvojitev otroka, posinovljenje, pohčerenje; sprejetje, usvojitev

    adoption du budget, d'un projet de loi sprejetje proračuna, zakonskega načrta
    d'adoption adoptiran, za svoje priznan
    la France est devenue sa patrie d'adoption Francija mu je postala druga domovina
  • chanson [šɑ̃sɔ̃] féminin pesem, popevka, šanson, petje (ptic); šumenje (vetra); pluriel čenče

    chanson d'amour, à boire, d'enfants, d'étudiants, de marche, populaire, ressassée ljubezenska, napitnica, otroška, študentovska, pohodna (vojaška), ljudska, premleta pesem
    chanson de geste (histoire) junaška pesem
    chanson de toile (histoire) pesem, ki so jo pele ženske pri preji itd
    chansons que tout cela! čenče! nesmisel!
    la même chanson ista pesem
    voilà une autre chanson to je (pa) druga pesem
    le ton fait la chanson ton dela muziko
    l'air ne fait pas la chanson (proverbe) videz vara, obleka ne dela človeka
  • domovína patrie ženski spol , pays moški spol (natal), lieu moški spol d'origine

    zapustiti domovino quitter sa patrie (ali son pays), s'expatrier
    nova, druga domovina nouvelle (ali deuxième) patrie
    brez domovine sans patrie, apatride
    bil je zaslužen za domovino il a bien mérité de la patrie
  • folio [fɔljo] masculin list (knjige)

    folio recto, verso prva, druga (zadnja, hrbtna) stran lista
  • guerre [gɛr] féminin vojna, vojskovanje; figuré boj, prepir

    guerre aérienne, atomique, civile, sainte zračna, atomska, državljanska, sveta vojna
    guerre froide, des nerfs, totale, éclair, économique hladna, živčna, totalna, bliskovita, gospodarska vojna
    guerre au couteau, à mort, à outrance vojna na nož, do smrti, do zadnjega
    guerre d'épuisement, d'usure vojna do omaganja
    guerre des classes razredni boj
    guerre douanière, fratricide, de partisans carinska, bratomorna, partizanska vojna
    guerre d'extermination vojna do iztrebljenja
    guerre des gaz, sous-marine, de position plinska, podmorniška, pozicijska vojna
    guerre d'indépendance osvobodilna vojna
    guerre des ondes vojna v etru
    guerres pluriel de Religion verske vojne
    armé en guerre oborožen za vojno
    cimetière masculin de guerre vojaško pokopališče
    criminel masculin, conseil masculin, prisonnier masculin de guerre vojni zločinec, svet, ujetnik
    danger masculin, pied masculin de guerre vojna nevarnost, pripravljeljenost
    dommage masculin, sinistre masculin de guerre vojna škoda
    déclaration féminin de la guerre napoved vojne
    entrée féminin en guerre vstop v vojno
    école (supérieure) féminin de guerre (višja) vojna akademija
    emprunt masculin, état masculin de guerre vojno posojilo, stanje
    gens masculin pluriel de guerre vojaki
    foudre masculin de guerre velik, strah zbujajoč vojskovodja
    la (Première, Seconde) Grande Guerre (prva, druga) svetovna vojna
    honneurs masculin pluriel de la guerre častni pogoji pri predaji
    indemnités féminin pluriel de guerre vojna odškodnina
    industrie féminin (du matériel) de guerre vojna industrija
    mutilé masculin de guerre vojni invalid
    théâtre masculin de la bojišče
    profîteur masculin de guerre vojni dobičkar
    ruse féminin, victime féminin de guerre vojna zvijača, žrtev
    bonne guerre fair vojna, borba
    de bonne guerre zakonito uporabljen(o sredstvo)
    de guerre lasse naveličan, sit (vojskovanja, prepiranja, pregovaranja itd.)
    (familier) à la guerre comme à la guerre (figuré) treba je prenašati težave, se zadovoljiti s tem, kar imamo
    petite guerre mala, navidezna vojna, vojaške vaje; otroška igra
    s'en aller en guerre iti v vojno
    déclencher la guerre sprožiti, začeti vojno
    déclarer la guerre napovedati vojno
    entrer en guerre, dans la guerre stopiti v vojno
    la guerre éclate vojna izbruhne
    être en guerre biti v vojni, figuré biti v prepiru (avec quelqu'un s kom)
    faire la guerre à quelqu'un vojskovati se s kom, proti komu, figuré pobijati koga
    faire la guerre aux abus skušati uničiti, pobijati zlorabe
    faire bonne guerre vojskovati se s poštenimi sredstvi
    faire la guerre sur quelque chose vojskovati se zaradi česa
    faire la guerre avec quelqu'un vojskovati se skupaj s kom
    gagner, perdre la guerre dobiti, izgubiti vojno
    partir en guerre contre iti na vojno proti
    traduire en conseil de guerre postaviti pred vojno sodišče
    vivre, être sur le pied de guerre živeti, biti v vojnem stanju, v vojni
    vivre en guerre avec des voisins (figuré) živeti v vojni s sosedi
  • J, j [ži] masculin črka j

    le jour J dan, ko se mora začeti napad, vojna ali kaka druga važna akcija
  • kolájna médaille ženski spol

    spominska kolajna médaille commémorative
    druga plat kolajne le revers de la médaille
    odlikovati koga s kolajno médailler quelqu'un, décorer d'une médaille
    dobiti kolajno obtenir (ali remporter) une médaille
  • main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

    1.

    à la main, en main v roki
    à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
    à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
    à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
    (homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
    à main armée z orožjem v roki
    à main levée prostoročno
    à pleines mains obilno, ne da bi štel
    la main dans la main z roko v roki
    de la main (droite) z (desno) roko
    de main en main od, iz roke v roko, do roke
    de la main à la main neposredno, direktno
    de main de maître mojstrsko
    de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
    de longue main dolgo, skrbno
    préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
    de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
    des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
    en (propre) main lastnoročno
    en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
    en un tour de main v hipu, naenkrat
    entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
    par ses mains, de sa main z lastno roko
    sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
    sous la main, en main pri roki
    la main sur la conscience! roko na srcé!
    haut les mains! roke kvišku!
    bas les mains! roke proč!
    pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

    2.

    mains de caoutchouc gumijaste rokavice
    main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
    main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
    main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
    main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
    main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
    main de papier 25 pol papirja
    main de passe (typographie) pretisk
    main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

    3.

    arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
    bagages mpt à main ročna prtljaga
    cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
    combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
    coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
    fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
    fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
    homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
    nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
    nu comme la main čisto gol, čisto nag
    petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
    première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
    tissé à la main ročno tkan
    tour masculin de main spretnost, ročnost
    travail masculin des mains ročno delo
    vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

    4.

    s'en aller les mains vides oditi praznih rok
    ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
    avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
    avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
    avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
    avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
    avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
    avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
    avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
    avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
    avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
    avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
    avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
    avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
    battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
    changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
    demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
    donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
    donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
    se donner la main podati si roko
    donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
    donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
    écrire à la main pisati z roko
    être en bonnes mains biti v dobrih rokah
    faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
    faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
    se faire la main à uriti, vaditi se za, v
    faire argent de toute main iz vsega kovati denar
    faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
    forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
    gagner quelqu'un de la main prekašati koga
    garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
    graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
    lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
    laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
    s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
    manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
    mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
    j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
    mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
    mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
    passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
    passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
    perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
    prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
    prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
    prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
    remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
    revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
    souiller ses mains (figuré) umazati si roke
    tendre la main beračiti
    à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
    tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
    tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
    se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
    tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
    tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
    en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
    toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
    vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
    il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika
  • médaille [medaj] féminin medalja, kolajna, svetinja, odlikovanje; star kovanec; kovinska ploščica s številko (npr. postrežčkov)

    médaille commémorative spominska kolajna (udeležencev vojne)
    médaille militaire vojaško odlikovanje za borce in podčastnike
    médaille d'or, d'argent, de bronze zlata, srebrna, bronasta medalja
    médaille pieuse (verska) svetinjica
    médaille de sauvetage kolajna za rešitev (kake osebe)
    collection féminin de médailles zbirka kolajn
    revers masculin de la médaille (figuré) druga plat medalje
    titulaire masculin de la médaille de la Résistance imetnik medalje Odporniškega gibanja (med 2. svetovno vojno)
    la médaille est renversée (figuré) stvari, okolnosti so se spremenile
    conférer, décerner à quelqu'un la médaille du travail podeliti komu medaljo za (vestno) delo
    toute médaille a son revers (proverbe) vsaka stvar ima dve plati
  • medálja médaille ženski spol

    bronasta (srebrna, zlata) medalja médaille de bronze (d'argent, d'or)
    druga plat medalje (figurativno) le revers de la médaille
    dobiti medaljo obtenir (ali remporter) une médaille
    odlikovati koga z medaljo médailler quelqu'un, décorer (ali honorer) quelqu'un d'une médaille, conférer (ali décerner) une médaille à quelqu'un
  • mœurs [mœr, familier mœrs] féminin pluriel običaji, šege, življenjska navada; nravnost, morala, moralnost; populaire nravstvena policija

    sans mœurs nenraven, nemoralen
    mœurs spéciales homoseksualnost
    attentat masculin aux mœurs, contravention féminin, délit masculin, crime masculin contre les mœurs prestopek, zločin zoper nravstvenost, moralo
    austérité féminin des mœurs stroga moralnost
    bonnes mœurs nravnost
    mœurs du pays šege, običaji dežele
    certificat masculin de bonne vie et mœurs nravstveno spričevalo
    contraire aux mœurs nemoralen
    corruption féminin, décadence féminin, dépravation féminin des mœurs moralno propadanje
    femme féminin de mauvaises mœurs deklina
    mauvaises mœurs slabe življenjske navade, nenravnost
    police féminin des mœurs nravstvena policija
    offenser les mœurs pregrešiti se zoper nravnost
    autres temps, autres mœurs (proverbe) drugi časi, druga morala