Franja

Zadetki iskanja

  • dišáti sentir, avoir un parfum, répandre (dégager, exhaler) une odeur, fleurer quelque chose; être au goût de, plaire à

    dobro (slabo) dišati sentir bon (mauvais)
    po plinu diši ça sent le gaz
    po prismojenem dišati avoir un goût de brûlé, sentir le brûlé
    to mi diši c'est de (ali à) mon goût, cela me plaît
    nič mi ne diši je ne trouve goût à rien, je n'ai aucun appétit
    to vino mi (izredno) diši je trouve ce vin bon (excellent)
  • embaumer [ɑ̃bome] verbe transitif napolniti s prijetnim vonjem, nadišaviti, širiti vonj; balzamirati; verbe intransitif duhteti, dišati, familier dišati (quelque chose po čem)

    les fleurs embaument le jardin cvetlice širijo prijeten vonj po vrtu
    ces roses embaument te vrtnice lepó dišé
    les draps embaument la lavande, la violette rjuhe dišé po sivki, po vijolicah
  • faisandé, e [fəzɑ̃de] adjectif ki se že začenja razkrajati, dišati (o mesu divjačine); figuré pokvarjen, star

    littérature féminin faisandée šund literatura
  • fleurer [flœre] verbe transitif, verbe intransitif duhteti, dišati (quelque chose po čem)

    cela fleure bien to dobro diši
    ce linge fleure la lavande to perilo diši po sivki
  • sentir* [sɑ̃tir] verbe transitif čutiti, občutiti; zazna(va)ti; opaziti; biti dovzeten (quelque chose za kaj); uvideti, spoznati; (po)duhati; dišati, imeti priokus (quelque chose po čem); verbe intransitif (neprijetno) dišati (de la bouche iz ust); smrdeti

    se sentir čutiti se, počutiti se; čutiti v sebi
    se faire sentir opaziti se, zbuditi pozornost
    je ne peux le sentir ne morem ga trpeti
    je ne sens rien pour lui nobenega (posebnega) čustva nimam do njega
    sentir bon, mauvais dobro dišati, smrdeti
    sentir le brûlé, le renfermé dišati po prismojenem, po zatohlem
    qu'est-ce que ça sent? po čem diši?
    cela ne sent pas bon, ça sent le roussi (figuré) položaj postaja neprijeten, sumljiv
    ce poisson commence à sentir ta riba začenja dišati
    il sent son paresseux d'une lieue len je, da smrdi miljo daleč
    (familier) il sent le sapin ne bo več dolgo živel, je že z eno nogo v grobu
    ne pas se sentir de joie biti ves iz sebe od veselja
    se sentir de l'appétit dobiti, imeti (dober) tek
    elle ne se sent pas la force de le punir nima (v sebi) moči, da bi ga kaznovala
    faire sentir son autorité à quelqu'un dati komu čutiti svojo avtoriteto
  • suer [sɥe] verbe intransitif znojiti se, potiti se; verbe transitif oznojiti, (iz)potiti; figuré izpuhtevati, izžarevati, širiti; familier dišati (quelque chose po čem)

    il sue à grosses gouttes pot teče od njega
    suer d'angoisse potiti se od strahu, tesnobe
    suer du sang krvav pot potiti
    suer sang et eau potiti kri in vodo, garati kot črna živina
    il a bien sué sur ce travail dobro se je oznojil pri tem delu
    suer de fatigue potiti se od utrujenosti
    ça me fait suer (familier) tega sem do grla sit
    suer un cheval (populaire) oznojiti konja
    (populaire) en suer une (za)plesati
    (familier) faire suer quelqu'un spraviti koga v nestrpnost, v jezo; nadlegovati, dolgočasiti koga
    se faire suer (familier) dolgočasiti se
    les murs suent pendant le dégel zidovje se poti v odjugi
    cette personne sue l'ennui, l'orgueil ta oseba izpuhteva, izžareva dolgočasje, oholost
    ce livre sue le plagiat ta knjiga diši po plagiatu
    faire suer des légumes, de la viande odstraniti vodo iz zelenjave, iz mesa s prvim kuhanjem, pečenjem
    faire suer les bournous izkoriščati domačo delovno silo v severni Afriki (o evropskih kolonistih)
  • graillonner [-jɔne] verbe intransitif

    1. dišati po prismojeni masti

    2. populaire odhrkniti se, odkašljati se (da bi izpljunili sluz iz grla)
  • baume [bom] masculin balzam; figuré tolažba, uteha, olajšava

    baume des jardins (botanique) dišeča meta
    fleurer comme baume dišati ko balzam
    verser, répandre du baume sur une blessure (figuré) dati balzama na rano
    cela me met du baume dans le cœur to je balzam za moje srce, to je veliko olajšanje, pomirjenje zame
  • bon, bonne [bɔ̃, bɔn] adjectif dober; neoporečen; točen, pravi, pravilen; ugoden; vesel; duhovit; ljubezniv, spreten, uporaben (pour za); veljaven (pour za); pripravljen (à za)

    bon! dobro! (izraža zadovoljstvo)
    ah, bon? a, res?
    bon, voilà que ça recommence! na, že spet se začenja!
    bonne année! srečno novo leto!
    bon voyage! srečno pot!
    à guoi bon? čemu?
    bon an, mal an od leta do leta, iz leta v leto
    le bon chemin prava pot
    de bon cœur srčno rad
    de bonne foi odkrit(osrčen), dobroveren
    de son bon gré prostovoljno
    de bonne heure zgodaj (zjutraj), rano
    à la bonne heure! tako je prav! to je lepo!
    bon homme dobrodušen človek
    (à) bon marché poceni
    de bon matin zelo zgodaj zjutraj, na vse zgodaj
    pour de bon, tout de bon v resnici, resnično, zares, resno
    sauf bonne fin z običajnim pridržkom (commerce)
    de bonne source iz zanesljivega vira
    mon bon, ma bonne dragi moj, draga moja (familiarno, ironično)
    bon à boire, à manger piten, užiten
    bon mot masculin dovtip, duhovit izrek
    bon papa dedek
    bon pour deux personnes veljaven za dve osebi
    bon point masculin točka v dobro (v igri)
    bon pour le service sposoben za vojaško službo
    bon à tirer zrel za tisk
    arriver bon premier priti z veliko prednostjo kot prvi
    n'attendre, n'espérer, ne présager rien de bon nič dobrega ne pričakovati, upati, slutiti
    avoir bonne main imeti srečno roko
    avoir quelqu'un à la bonne imeti simpatije do koga
    vous en avez de bonnes! vi se šalite!
    en voilà une bonne! ta je pa dobra!
    en conter, en dire de bonnes lepe zgodbe pripovedovati
    en raconter une bien bonne povedati zabavno, originalno zgodbo
    croire, juger bon smatrati za dobro
    cela ne dit rien de bon to ne pomeni nič dobrega
    il est bon comme le pain dober je ko kruh, dobra duša je
    (familier) nous sommes bons pour la contravention smo že dobri, smo že naredili prestopek (npr. z avtom)
    être en bons termes avec quelqu'un dobro se s kom razumeti
    demain? vous êtes bon! c'est impossible! jutri? vi ste pa posrečeni! to je nemogoče!
    il est bien bon de croire cela dovolj je naiven, če to verjame
    il n'est bon à rien on ni za nobeno rabo
    c'est bon à vous to lahko vi rečete ali naredite
    c'est bon à savoir to si velja zapomniti
    il fait bon (être ici) prijetno je (biti tu)
    en faire de bonnes napraviti veliko neumnost, delati neumnosti
    faire bon poids dobro tehtati, dati dobro težo
    prendre quelque chose à la bonne (familier) vzeti kaj z dobre strani, videti položaj v ugodni luči
    sentir bon (dobro) dišati
    comme bon vous semble kot se vam ljubi, zdi; po vaši presoji
    j'y mettrai bon ordre to bom že (jaz) uredil
    tenir bon vztrajati, vzdržati, dobro se držati
    il y a cinq bons kilomètres dobrih 5 km je
  • bouche [buš] féminin usta, ustna votlina; gobec (živali); golt, žrelo; odprtina, luknja, vhod; ustje (reke); technique ustnik

    bouche d'égout odtočnik, požiralnik
    bouche à feu top, kanon
    bouche d'incendie hidrant
    bouche inutile nekoristen jedec
    bouche de métro vhod v metro (podzemeljsko železnico)
    le bouche à bouche postopek umetnega dihanja usta na usta
    bouche cousue! tiho! ne povej(te) nikomur!
    la bouche en cœur smešno afektirano
    fine bouche sladkosnedež, sladokusec
    provisions féminin pluriel de bouche proviant, živež
    la bonne bouche dober okus po jedi
    ta bouche! molči! jezik za zobe!
    de bouche en bouche od ust do ust
    de bouche à l'oreille zaupno
    avoir la bouche amère imeti grenek okus v ustih
    avoir le cœur à, sur la bouche imeti srce na jeziku
    avoir l'eau à la bouche sline cediti, želeti
    avoir la bouche bien garnie imeti lepe zobe
    demeurer, rester bouche close, bouche cousue onemeti, molčati, držati jezik za zobmi
    écouter bouche béante poslušati z odprtimi usti
    enlever le pain de la bouche de quelqu'un odjedati, jemati komu kruh
    être à bouche que veux-tu živeti v izobilju
    être dans toutes les bouches biti predmet pogovora vseh ljudi
    être, rester bouche bée ostati s široko odprtimi usti, na široko odpreti usta
    s'embrasser à bouche que veux-tu mnogokrat se poljubiti
    faire la petite bouche prisiljeno, afektirano se vesti, pačiti se, zmrdovati se, biti izbirčen
    ne point faire la petite bouche odkrito svoje mnenje povedati
    faire venir l'eau à la bouche zbuditi, delati komu skomine
    fermer la bouche à quelqu'un zamašiti, zapreti usta komu
    garder quelque chose pour la bonne bouche prihraniti najboljše za konec
    laisser quelqu'un sur sa bonne bouche zapustiti komu dober vtis
    porter à la bouche k ustom nesti
    prendre sur sa bouche odtrgati si od ust
    rester, demeurer sur la bonne bouche nehati jesti, ko človeku najbolj tekne, mu gre najbolj v slast
    sentir de la dišati iz ust
    traiter quelqu'un à bouche que veux-tu koga kraljevsko gostiti
    l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocede ob tem
    venir la bouche enfarinée priti z naivnimi iluzijami, z bedasto zaupljivostjo
  • brûlé, e [brüle] adjectif požgan; prismojen (jed), pregorel (žarnica); figuré razkrinkan; sumljiv; masculin prismojenost, smoja

    odeur féminin de brûlé vonj po prismojenem
    tache féminin de brûlé opeklina
    homme masculin politique brûlé pogorel politik, ki je izgubil ves ugled in zaupanje
    tête féminin brûlée, cerveau masculin brûlé prenapet človek (avanturist, drznež)
    sentir le brûlé dišati po prismojenem
    ça sent le brûlé (figuré) zadeva postaja nevarna
    avoir un goût de brûlé imeti okus po prismojenem
    être brûlé par la gelée pozebsti
  • école [ekɔl] féminin šola, šolsko poslopje; šolska mladina; učiteljski zbor; uk, šolanje; izobrazba; militaire vaje, vežbanje; šola (smer v slikarstvu)

    à l'école v šoli (tudi figuré)
    école en plein air šola na prostem
    école d'apprentissage vajenska šola
    école d'art dramatique, d'art industriel šola za dramsko umetnost, za umetnostno obrt
    école des aveugles, des sourds-muets šola za slepe, za gluhoneme
    école des beaux-arts umetnostna akademija
    école d'aviation letalska šola
    école à classe unique enorazredna š.
    école de commerce, commerciale trgovska š.
    école de danse, forestière, industrielle plesna, gozdarska, obrtna šola
    école de droit pravna fakulteta
    école de garçons, de filles, mixte deška, dekliška, mešana š.
    école de guerre vojna akademija
    école laïque laična, (po)svetna š.
    école maternelle, enfantine otroški vrtec
    école de médecine medicinska fakulteta
    école ménagére gospodinjska šola
    école militaire vojaška šola, kadetnica
    école des mines, de musique, navale rudarska, glasbena, pomorska šola
    école normale primaire učiteljišče
    école normale supérieure visoka šola za izobrazbo učiteljev na visokih šolah
    école de perfectionnement nadaljevalna šola
    école de pilotage letalska, pilotska šola
    école préparatoire pripravljalna šola
    école primaire élémentaire osnovna, ljudska šola
    école privée, libre zasebna šola
    école professionnelle strokovna, obrtna šola
    religieuse verska šola
    école de retardés, d'arriérés šola za zaostale otroke
    école secondaire srednja šola
    école du soir večerna šola
    école supérieure visoka šola
    école supérieure de commerce trgovska visoka šola
    école supérieure de guerre visoka vojna akademija
    école de tir strelske vaje
    école vénitienne beneška šola, smer v slikarstvu
    école vétérinaire veterinarska šola
    école de vol à voile šola za jadralno letenje
    camarade masculin d'école šolski tovariš
    fréquentation féminin de l'école obiskovanje šole
    les grandes écoles visoke šole
    basse, haute école šola za elementarno, za umetnostno jahanje
    livre masculin à l'usage des écoles šolska knjiga
    maître, maîtresse d'école učitelj, učiteljica ljudske šole
    rentrée féminin des écoles začetek šolskega leta
    salle féminin d'école šolska soba, razred
    navire-école, vaisseau-école masculin šolska ladja
    aller à l'école hoditi v šolo
    entrer dans une école vstopiti, vpisati se v neko šolo
    être à bonne école biti v dobri šoli (tudi figuré)
    faire école biti posneman, biti za vzgled, naleteti na posnemanje, imeti posnemovalce, propagirati svoje ideje
    cette idée fait école ta ideja se zelo širi
    faire l'école učiti (v osnovni šoli)
    elle a fait l'école dans ce village pendant 20 ans poučevala je na ljudski šoli v tej vasi 20 let
    faire une école (figuré) zmotiti se, urezati se, kozla ustreliti
    faire une rude école iti skozi trdo šolo
    faire l'école buissonnière »špricati« šolo
    fréquenter l'école obiskovati šolo
    mettre un enfant à l'école dati otroka v šolo
    sentir l'école dišati po šoli, biti pedanten
  • fort, e [fɔr, t] adjectif močan, krepek, čvrst, jak; korpulenten, debel; utrjen; spreten, sposoben; dobro podkovan (en v); bistroumen, inteligenten, pameten; energičen; trmast; učinkovit; vpliven; prepričljiv, odločilen; pretiran, neverjeten; težak (vino); oster (kis); žaltav (maslo); visok, znaten (znesek); drastičen (besedo); masculin močan človek; moč, sila, močna stran; utrdba, višek, glavna stvar

    au fort de l'hiver sredi zime
    au plus fort de la discussion sredi najživahnejše diskusije
    à plus forte raison toliko bolj, tem bolj
    au sens fort du mot v pravem pomenu besede
    au prix fort zelo drago
    ce n'est pas fort to ni posebno pametno
    c'est plus fort que moi ne morem si pomagati
    c'est trop fort! to je nezaslišano!
    devises féminin pluriel fortes močne devize
    droit masculin du plus fort pravica močnejšega
    esprit masculin fort svobodomislec
    mer féminin forte močno razburkano morje
    place féminin forte utrdba
    poids masculin fort bruto teža
    prix masculin fort polna cena
    forte tête trmasta glava, trmoglavec
    forte femme energična ženska
    avoir une forte envie de imeti veliko veselje, voljo (za)
    avoir affaire à forte partie imeti posla, spoprijeti se z močnim nasprotnikom, z velikimi iežavami
    avoir l'haleine forte neprijetno dišati iz ust
    être fort aux échecs, en mathématiques biti dober šahist, matematik
    l'histoire n'est pas mon fort zgodovina ni moja močna stran
    se porter fort pour quelqu'un jamčiti za koga
    prêter main forte à quelqu'un komu krepko pomagati
    elle est forte celle-là! (familier) ta je pa dobra!
    c'est trop fort! to je pa (že) preveč! ta je pa prehuda!
  • goulot [gulo] masculin vrat pri steklenici, vazi; populaire grlo, požiralnik, vrat

    boire au goulot piti iz steklenice
    repousser du goulot (populaire) neprijetno dišati iz ust
    rincer le goulot (populaire) grlo si splakniti, en kozarček ga zvrniti
    goulot d'étranglement (cestna) ožina, figuré soteska
  • huile [ɥil] féminin olje; oljnata slika; populaire denar; populaire »visoka živina«

    huile à chauffer, de colza, à machines, de lin, de noix, d'olive, de ricin, de rose, végétable, de table kurilno, repično, strojno, laneno, orehovo, olivno, ricinovo, rožno, rastlinsko, namizno olje
    huile de foie de morue ribje olje
    huile essentielle, volatile eterično olje
    les saintes huiles (religion) poslednje, sveto olje
    les huiles (populaire) oblastniki, veljaki
    couleur féminin à l'huile oljnata barva
    tache féminin d'huile oljnat madež
    faire tache d'huile (figuré) razširiti se
    huile minérale petrolej
    peinture féminin à l'huile oljnata slika
    mer féminin d'huile zelo mirno morje
    être dans les huiles (populaire) imeti dobre zveze
    il n'y a plus d'huile dans la lampe (familier) h koncu gre (z bolnikom)
    jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
    sentir l'huile dišati po olju
    il tirerait de l'huile d'un mur (figuré) on iz vsake stvari še kaj iztisne
  • lép beau , (čeden, zal) joli , familiarno chouette ; (človek) de belle apparence, qui a de la prestance

    lepo slovstvo les belles-lettres ženski spol množine
    lepi spol le beau sexe
    lepe umetnosti les beaux-arts
    lepo vreme beau temps
    lepa vsota (familiarno) une jolie somme
    lepa hvata! merci bien!, merci beaucoup!
    na lepem inopinément, à l'improviste
    z lepim à l'amiable
    lepo dišati sentir bon
    to je lepo od tebe c'est bien (ali beau) de ta part
    to je vse prav lepo tout cela est bel et bon
    lepe reči smo slišali o tebi on en a entendu de belles sur ton compte (ali à ton sujet)
    ti si mi lep prijatelj! (ironično) tu es vraiment un bon ami!
  • miel [mjɛl] masculin méd; figuré sladkost, draž

    de miel sladek
    doux comme le miel sladek kot med
    bonbon masculin au miel meden bonbon
    lune féminin de miel mederri tedni
    mouche féminin à miel čebela
    être tout miel (figuré) biti sladek (da bi kaj dosegli, dobili)
    sentir le miel dišati po medu
  • moisi [mwazi] masculin plesen, plesnivost

    goût masculin, odeur féminin de moisi okus, vonj po plesnobi
    sentir le moisi dišati po plesnobi, po zatohlem
  • plein, e [plɛ̃, ɛn] adjectif poln, napolnjen (de z); figuré popoln; gost (gozd); okrogel, poln (obraz); breja (žival); populaire noseča; familier poln, sit, opit, pijan; masculin polnost; physique napolnjen prostor; figuré sredina; marine plima; (zavarovanje) najvišji znesek; figuré višek

    à plein bord do vrha poln
    à pleine(s) main(s) s polnimi rokami, obilno
    à pleines voiles s polnimi jadri
    à pleine voix na ves glas
    de plein gré sam od sebe
    de plein saut z enim skokom
    en plein air na prostem; pod milim nebom
    en plein champ na odprtem polju, na planem
    en pleine déroute v divjem begu
    en plein hiver sredi zime
    en plein jour, en pleine nuit pri belem dnevu, sredi noči
    en pleine mer na odprtem morju
    en pleine rue sredi ulice
    en pleine saison na višku sezone, sredi sezone
    en plein soleil na žgočem soncu
    tout plein (familier) zelo, močno
    cinéma masculin en plein air (pour automobilistes) kino na prostem (za avtomobiliste)
    le plein dans le but poln zadetek
    plein à craquer nabito poln
    plein emploi masculin polna zaposlitev
    pleine lune féminin polna luna
    plein comme un œuf nabito poln
    reliure féminin pleine peau, toile vezava v usnju, v platnu
    plein(s) pouvoir(s) (pluriel) polnomočje, pooblastilo
    plein de soi-même nadut, domišljav, samovšečen
    avoir de l'argent plein les poches imeti polne žepe denarja
    avoir son plein biti nabito poln
    avoir le ventre plein imeti poln želodec, vulgairement biti noseča
    battre son plein biti v polnem razmahu
    faire son plein (d'essence) (automobilisme) napolniti bencinski tank
    mettre dans le plein zadeti v polno, v črno
    mettre plein gaz (automobilisme, familier) dati poln plin
    sentir le tabac à plein nez močno dišati po tobaku
    travailler à plein temps delati v polnem času
    en avoir plein la bouche (figuré) imeti polna usta (o čem)
    on avoir plein les bottes (familier) biti utrujen od hoje
    en avoir plein le dos (familier) imeti dovolj (česa)
  • plesnôba moisissure ženski spol

    okus, vonj po plesnobi goût moški spol, odeur ženski spol de moisissure
    dišati po plesnobi sentir le moisi