Franja

Zadetki iskanja

  • crevaison [krəvɛzɔ̃] féminin póčenje, póčenost; automobilisme okvara na pnevmatiki; figuré, populaire smrt; utrujenost; izčrpanost

    crevaison d'un pneu počenje pnevmatike
    réparer une crevaison avec une rustine popraviti počeno pnevmatiko z okroglim oblepkom iz kavčuka
    on a fait 20 kilomètres à pied, quelle crevaison! 20 km smo prepešačili, ves zbit sem!
    faire sa crevaison (populaire) poginiti, stegniti se, umreti
  • crisper [krispe] verbe transitif (z)grbančiti, gubati, krčiti, skupaj vleči; familier napraviti nestrpnega, (raz)dražiti

    se crisper biti nestrpen
    il a le don de nous crisper on ima dar, da nas spravlja v nestrpnost
    ta lenteur me crispe tvoja počasnost mi gre na živce
  • croire* [krwar] verbe transitif verjeti (quelqu'un, quelque chose komu, kaj); misliti, meniti; domnevati; smatrati za, imeti za; verbe intransitif verjeti, verovati (à, en v); religion biti veren; imeti zaupanje (à, en v); misliti na; imeti za resnično, za možno

    se croire domišljati si, biti prepričan o sebi, imeti se za; imeti občutek, biti mnenja, naziranja (infinitif da ...)
    croire fermement trdno verjeti, zaupati
    il y croit dur comme le fer trdno verjame v to
    croire en soi zaupati vase
    à ce que je crois po mojem mnenju, kot se meni zdi
    je crois bien to rad verjamem; seveda
    je vous, te crois! čisto moje mnenje! to je jasno! seveda!
    je crois que oui, que non mislim da, da ne
    il est à croire človek bi mislil
    je le crois homme de parole smatram ga za mož besedo
    il se croit obligé de ... smatra za svojo dolžnost, da ...
    me croira qui voudra, mais ... verjemite mi ali ne, ampak ...
    tout porte à croire que ... vse kaže, da ...
    j'aime à croire rad verjamem
    c'est à n'y pas croire to je neverjetno, nekaj neverjetnega
    croire aux promesses de quelqu'un verjeti obljubam kake osebe
    le médecin croit à une pneumonie zdravnik misli na, domneva pljučnico
    j'ai peine à le croire težko to verjamem
    on ne sait qui croire človek ne ve, komu bi verjel
    croire en Dieu, aux fantômes, à la médecine, à la vie future verjeti v Boga, v fantome, v medicino, v posmrtno življenje
    il a cessé de croire depuis plusieurs années že več let ni veren
    donner à croire pustiti domnevati, dopuščati domnevo
    en croire verjeti (to), zanesti se na (to)
    ne pas en croire ses yeux, ses oreilles svojim očem, ušesom ne verjeti
    croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
    à l'en croire če se mu sme verjeti
    faire croire quelque chose à quelqu'un na-, prigovarjati koga k čemu, preprič(ev)ati koga o čem
    en faire croire à quelqu'un nalagáti koga
    il se croit un génie ima se za genialnega
    qu'est-ce qu'il se croit, cet homme? kaj pa (ta človek) misli, da je?
  • cuire* [kɥir] verbe transitif kuhati; peči; zavreti; žgati (apno, glino); zoriti; prebaviti; verbe intransitif kuhati se, peči se; žgati se; žgati, skeleti, boleti; familier zgoreti, (verbe transitif) sežgati na grmadi; peči se na soncu

    cuire le dîner skuhati večerjo
    cuire le pain peči kruh
    cuire la porcelaine žgati porcelan
    le soleil cuit les fruits sonce zori sadje
    cuire dans son jus (familier) kuhati se v vročini; cvreti se v lastni masti, ostati zapuščen od drugih
    les yeux me cuisent oči me pečejo, skelijo
    on cuit dans cette chambre kuhamo se, skuhali se bomo v tej sobi
    faire cuire deux fois dvakrat kuhati, prekuhati
    cuire au même four imeti skupno gospodinjstvo
    être dur à cuire (figuré) biti zakrknjen, trmast
    il leur en cuira žal jim bo, kesali se bodo, obžalovali bodo to
    tu es cuit, (ali) les carottes sont cuites izgubljen si
    trop gratter cuit, trop parler nuit (proverbe) govoriti je srebro, molčati je zlato
  • curieux, euse [kürjö, z] adjectif radoveden, zvedav, indiskreten; željan znanja, zanimajoč se za; čuden, nenavaden; presenetljiv; vreden ogleda; masculin radovednež, zijalo; ljubitelj; argot preiskovalni sodnik

    homme masculin curieux posebnež, čudak
    collection féminin d'un curieux zbirka ljubitelja
    il est curieux de tableaux on se zanima za slike
    ne me regarde pas comme une bête curieuse! ne glej me kot kako čudo!
  • dans [dɑ̃]

    1. (krajevno) v, na; iz, pri

    dans un endroit, dans la rue na nekem kraju, na ulici
    dans Paris v notranjosti Pariza, v Parizu
    dans Racine pri Racinu (v njegovih delih)
    ce n'est pas dans mes projets to ni v mojih načrtih
    boire, manger dans piti, jesti iz (un verre iz kozarca, une assiette iz, s krožnika)
    choisir dans quelque chose izbrati iz česa
    lire dans le journal, dans un livre čitati v časopisu, v knjigi
    entrer dans une grande colère hudo se razjeziti

    2. (časovno) v, v teku, med, čez

    dans la matinée dopoldne, v teku dopoldneva
    dans huit jours v osmih dneh, v enem tednu
    dans les 15 jours v dveh tednih
    dans l'année v enem letu
    dans les deux jours après (la) réception (commerce) v teku dveh dni po prejemu
    dans les siècles passés v preteklih stoletjih
    dans un moment takoj, v trenutku
    on en parlera encore dans longtemps še dolgo se bo govorilo o tem
    dans mon enfance v moji otroški dobi

    3. (način):

    dans ces circonstances v teh okolnostih
    dans un accident v nesreči, v nezgodi
    dans l'ensemble v celem
    dans le fond v bistvu
    dans le but s ciljem, z namenom
    agir dans les règles delati po pravilih
    répondre dans un sourire smehljaje se odgovoriti
    vivre dans l'oisiveté živeti v brezdelju

    4. (približnost) približno:

    il a dans les 50 ans kakih 50 let je star
    cela coûte dans les 500 francs to stane približno kakih 500 frankov
  • dater [date] verbe transitif datirati, pripisati dan in leto; verbe intransitif začeti se, imeti svoj začetek, izvirati (de iz); biti odločilne važnosti; biti zastarel, biti iz mode

    à dater de (ce jour) od (tega dne, danes) naprej
    dater de loin biti starega datuma, oddavnaj
    ce traité date du 18e siècle ta pogodba datira iz 18. stoletja
    dater une lettre datirati pismo
    il ne date pas d'hier on ni od včeraj; on ni neumen, neizkušen
    cet événement date dans ma vie ta dogodek je odločilne važnosti v mojem življenju
    cette théorie commence à dater ta teorija postaja zastarela
    cela ne date pas d'hier to ni novo
  • dáti donner, (re)mettre, faire, conférer, présenter, accorder

    dati si obleko napraviti se faire faire un costume, une robe
    dati račun rendre compte de
    dati na znanje faire savoir, dire, faire part de
    bog daj! Dieu le veuille, plaise à Dieu
    bog ne daj! à Dieu ne plaise!
    dati roko donner une poignée de main à, serrer la main à
    na svetlo dati publier, faire paraîre, sortir (un livre)
    kar se (le) da autant que possible, le mieux possible
    veliko dati na koga faire grand cas de quelqu'un
    veliko dati na kaj attacher une grande valeur à, tenir beaucoup à, accorder une grande importance (du prix à), faire grand cas de
    dati razumeti donner à entendre, faire comprendre
    ne da se mi zdaj brati (čitati) je n'ai pas envie de lire maintenant
    nič se ne da storiti il n'y a rien à faire, on ne peut rien faire
  • davantage [davɑ̃taž] adverbe več; še dalj časa, dljè

    davantage encore še več
    davantage que večkot
    ce paquet pèse davantage que les autres ta paket tehta večkot ostali
    ne restez pas davantage ne ostanite dljè
    je n'en sais pas davantage večne vem o tem
    il en voudrait davantage on bi tega hotel več
    il y a chaque année davantage de voitures vsako leto je več avtomobilov
    je l'aime comme un frère, sinon davantage rad ga imam ko brata, če ne še več
  • de [də] préposition od, iz; o; z; zaradi

    le livre de Jean Ivanova knjiga
    j'ai reçu une lettre de lui prejel sem pismo od njega
    il est natif de Nice doma, rojen je v Nici
    de bonne heure zgodaj, rano
    près de zraven
    de près od blizu, iz bližine
    de ma vie za čas mojega življenja
    de plus en plus vedno bolj, vse bolj
    de plus en plus grand vse, vedno večji
    de soi-même sam od sebe
    de peu skoraj
    de jour, de nuit podnevi, ponoči
    d'aujourd'hui en huit danes teden
    de ce côté na tej strani, na to stran
    bien de l'argent mnogo denarja
    la ville de Ljubljana mesto Ljubljana
    le train de Paris vlak, ki gre v Pariz, pride iz Pariza
    pas de chance! (pač) ni sreče! smola!
    long de 3 mètres tri metre dolg
    âgé de 30 ans 30 let star
    amour masculin de la patrie ljubezen do domovine
    crainte féminin des ennemis strah pred sovražniki
    il est de la famille on je član družine, pripada družini
    il est aimé de ses parents starši ga imajo radi
    mourir de faim umreti od gladu
    une chienne de vie pasje življenje
    je vous demande de partir prosim vas, da odidete
    montrer du doigt s prstom pokazati
    content de zadovoljen z
    si j'étais (que de) vous če bi jaz bil na vašem mestu
    comme si de pleurer avançait à quelque chose kot da bi jok(anje) pomagal(o)
    et tout le monde de rire in vsi so se zasmejali
  • débit [debi] masculin

    1. debet, dolg, breme

    inscrire, porter au débit vpisati v breme
    mettez ces frais-là à mon débit vpišite te stroške v moje breme

    2. prodaja (na drobno), razpečavanje; prodajalna

    article masculin d'un bon, d'un faible débit artikel, ki gre dobro, slabo v prodajo
    cette boutique a beaucoup de débit ta prodajalna proda mnogo blaga
    débit de boissons točilnica (pijač)
    débit de tabac trafika

    3. količina vode, pretok

    4. razrezovanje (lesa)

    5. način govorjenja

    il a un débit très facile (monotone) on govori z lahkoto, tekoče (monotono)
  • débuter [debüte] verbe intransitif začeti se; théâtre prvikrat nastopiti (na odru), debitirati; napraviti prve korake v svoji karieri; verbe transitif začeti

    débuter la séance par un discours začeti sejo z govorom
    dans quel film a-t-elle débuté? v katerem filmu je nastopila prvikrat?
    on débute à mille francs par mois dans ce métier v tem poklicu je začetna plača 1000 frankov na mesec
  • déconcerter [-sɛrte] verbe transitif zbegati; zmesti; prekrižati, preprečiti

    déconcerter les projets prekrižati načrte
    se déconcerter zbegati se, zmesti se
    il se laisse déconcerter facilement on se hitro zmede
  • décontenancer [-kɔ̃tənɑ̃se] verbe transitif zbegati, zmesti

    se décontenancer zmesti se
    il se décontenance facilement on se hitro zmede
  • découdre* [-kudrə] verbe transitif od-, razparati; raztrgati

    découdre une doublure, un bouton odparati podlogo, gumb
    le sac s'est décousu vreča se je razparala
    le cerf a décousu un chien jelen je razparal psa
    (familier) en découdre tepsti se, spopasti se
    il est toujours prêt à en découdre on je vedno pripravljen za tepež
  • déduire* [dedɥir] verbe transitif, commerce odbiti, odtegniti, odračunati; izvajati, sklepati iz; razstaviti

    déduire ses frais odbiti svoje stroške
    il faut en déduire vsega ne smemo verjeti
    on peut déduire de ... lahko sklepamo iz ...
  • défaut [defo] masculin napaka, hiba; pomanjkljivost; (po)manjkanje, nedostatek; juridique izostanek, odsotnost

    défaut de vitamines, d'organisation, de main-d'œuvre pomanjkanje vitaminov, organizacije, delovne sile
    à défaut de zaradi nedostatka, zaradi pomanjkanja
    à défaut de vin, on boit de l'eau ker ni vina, pijemo vodo
    par défaut (juridique) v odsotnosti
    jugement masculin par défaut sodba v odsotnosti
    sans défaut(s) brezhiben
    ma mémoire est en défaut spomin me zapušča
    c'est là son moindre défaut to je njegova najmanjša napaka
    défaut de la cuirasse (figuré) šibka točka, ranljivo mesto
    défaut de fabrication tovarniška napaka
    je cherche un appartement ou, à défaut, un studio iščem stanovanje ali, če tega ni, garsonjero
    être en défaut izgubiti sled (lovski pes), figuré napraviti napako, pogrešek, biti na nepravi poti, ne izpolniti svojih obveznosti
    faire défaut manjkati, izostati, juridique biti odsoten
    le temps me fait défaut pour (+ infinitif) manjka mi časa, da bi ...
    mettre en défaut varati; spraviti na napačno sled (pse)
    se mettre en défaut napraviti napako
    prendre en défaut napačno pojmovati, razlagati
    (sur)prendre, trouver quelqu'un en défaut koga zasačiti, zalotiti
    juger, condanmer quelqu'un par défaut koga v odsotnosti soditi, obsoditi
  • défendre* [defɑ̃drə] verbe transitif braniti (tudi juridique); ščititi, potegniti se, zavzeti se (quelqu'un za koga); zastopati (mnenje); prepovedati, zabraniti, ne dopustiti

    se défendre braniti se (de quelque chose česa, pred čim)
    le fruit défendu prepovedani sad
    défendre chèrement sa vie dragó braniti svoje življenje
    les rideaux défendent la chambre du soleil zavese ščitijo sobo pred soncem
    je ne pouvais me défendre de rire nisem si mogel kaj, da se ne bi smejal
    il est défendu de fumer prepovedano je kaditi
    se défendre comme un lion braniti se kot lev
    se défendre du froid zaščititi se pred mrazom
    il ne se défend pas mal en peinture pour un amateur on se za amaterja kar dobro znajde v slikarstvu
    (familier) ça se défend to se da braniti (zagovarjati), to ni slabo
  • défrayer [defrɛje] verbe transitif oprostiti stroškov (quelqu'un koga); biti edini ali glavni predmet; (figuré)

    défrayer la conversation vzdrževati, skrbeti za pogovor
    être défrayé de tout nobenih stroškov ne imeti, imeti vse prosto, zastonj
    défrayer la compagnie zabavati družbo
    se défrayer plačati zapitek
    il a défrayé la chronique ces temps derniers zadnje čase je on glavni predmet kronike
  • dégénérer [-ženere] verbe intransitif izroditi se, izpriditi se; popačiti se; poslabšati se; propadati

    on accuse des jeunes d'avoir dégénéré mlade obtožujejo, da so se izrodili
    la dispute dégénéra en rixe prepir se je sprevrgel v pretep