autre [otr] adjectif drug; drugačen; drugi
d'un autre côté z druge strani
de l'autre côté na drugi strani, onkraj
autre part drugje
d'autre part z druge strani, od drugod
de part et d'autre z obeh strani
il n'y a d'autre remède que ... ni drugega sredstva, kot da ...
une autre fois, un autre jour drugikrat, enkrat drugič
d'autres fois druge krati, drugače, sicer
l'autre fois zadnjič, zadnjikrat
l'autre jour ondan, onkrat, pred kratkim, nedavno
en d'autres temps druge krati, sicer
de temps à autre od časa do časa, tu pa tam
tant d'autres toliko drugih
qui d'autre? kdo drugi (pa)? koga drugega (pa)?
quelqu'un d'autre nekdo drugi
tout autre vsak drugi
aucun autre, nul autre, personne (d') autre noben drug
nous autres, nous partons mi gremo
à d'autres! (familier) to pripoveduj(te) komu drugemu!
entre autres (choses) med drugim
l'un ... l'autre eden ... drugi
l'un et l'autre eden kot drugi, oba
c'est (tout) l'un ou (tout) l'autre ali eno ali drugo, srednjega ni
ni l'un ni l'autre ne eden ne drugi
l'un l'autre eden drugega, med seboj
l'un dans l'autre eno z drugim, v celem
d'un jour à l'autre iz enega dneva v drugega
aimez-vous les uns les autres ljubite se med seboj!
il y avait, entre autres, deux généraux, un député bili so tam, med drugimi, dva generala, en poslanec
c'est (tout) autre chose to je nekaj (čisto) drugega
parlons d'autre chose govorimo o čem drugem
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
rien (d')autre nič drugega
marcher l'un après l'autre, l'un avec l'autre l'un à côté de l'autre iti eden za drugim, eden z drugim, vštric
il n'en fait jamais d'autres on često dela take (neumnosti), ne zna narediti drugače, ne more iz svoje kože
il en sait bien d'autres on zna še kaj drugega
j'en ai vu bien d'autres to še nič ni, sem še kaj drugega videl
en voici bien d'une autre tu boste šele pogledali, se začudili
vous en verrez bien d'autres še vse drugače stvari boste doživeli
il est devenu autre postal je drugačen
autre chose est promettre, autre chose est donner obljubiti in dati je dvoje
autres temps, autres mœurs drugi časi, drugi običaji (navade)
Zadetki iskanja
- avêrzija aversion ženski spol , dégoût moški spol , antipathie ženski spol
imeti, čutiti averzijo do avoir (ali éprouver, ressentir) une aversion pour - avis [avi] masculin obvestilo, naznanilo, objava, sporočilo, opozorilo; mnenje, nasvet; (volilni) glas, glasovanje
avis au lecteur predgovor (opozorilo) bralcu
à mon avis po mojem mnenju, po moji sodbi
pour avis prošnjo za mnenje
sans avis préalable brez predhodnega obvestila
sans autre avis brez drugega sporočila, obvestila
sauf avis contraire če ne bo nasprotnega obvestila
suivant avis po sporočilu
de l'avis de tous, de tout le monde po splošnem mnenju
jusqu'à nouvel avis do nadaljnjega (obvestila)
avis consultatif strokovno mnenje
avis de droit pravno mnenje
avis par écrit pismeno obvestilo
avis des experts mnenje izvedencev
avis mortuaire naznanilo o smrti
avis au public javna objava, naznanilo
avis de réception d'une lettre recommandée sporočilo o prejemu priporočenega pisma
avis télégraphique brzojavka
avis du temps vremensko poročilo
changer d'avis spremeniti svoje mnenje, premisliti si
dire, donner, exprimer, faire connaître son avis povedati, dati, izraziti, dati na znanje svoje mnenje
donner avis de quelque chose objaviti, naznaniti kaj
être d'avis que ... biti mnenja, misliti, soditi, da ...
(il) m'est avis que ... zdi se mi, da ..., rekel bi, da ...
être du même avis que biti istega mnenja kot
être d'un avis contraire biti nasprotnega mnenja
les avis sont partagés mnenja so deljena
prendre l'avis de quelqu'un posvetovati se s kom
recueillir l'avis de quelqu'un dobiti (strokovno) mnenje od koga
mon avis l'a emporté, a prévalu moje mnenje je prodrlo, je prevladalo
autant de têtes, autant d'avis (proverbe) kolikor glav, toliko mnenj - avoir*1 [avwar] verbe transitif imeti (v posesti); dobiti
j'ai faim, soif lačen, žejen sem
j'ai froid zebe me
j'ai chaud toplo, vroče mi je
n'avoir pas le sou, pas un centime, (populaire) pas un radis prebite pare ne imeti
j'ai à écrire une lettre moram pisati pismo
avoir de quoi biti premožen
avoir de quoi vivre imeti dovolj sredstev za življenje
avoir l'oreille fine dobro slišati, imeti dober (po)sluh
le mur a trois mètres de haut zid je tri metre visok
avoir du courage imeti pogum, biti pogumen
avoir le cœur sur la main biti odkritosrčen
avoir qualité pour biti upravičen do, pooblaščen za
avoir besoin de quelque chose potrebovati kaj
avoir un grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
j'ai envie (de quelque chose) hoče se mi (česa), ljubi se mi (kaj)
j'ai mal à la tête glava me boli
avoir l'estomac, le ventre creux biti lačen ko volk; imeti prazen želodec
avoir commerce avec quelqu'un občevati s kom
vous n'avez qu'à sonner treba vam je samo pozvoniti, samo pozvonite
je n'ai que faire de ce livre nimam kaj početi s to knjigo
il a eu son bachot naredil je svoj bakalavreat (maturo)
quel âge avez-vous? koliko ste stari?
il a 20 ans star je 20 let
avoir lieu vršiti se
avoir le prix dobiti nagrado
avoir quelqu'un zalotiti koga; prevarati, premagati koga; prepričati koga
il nous aura (figuré) v žep nas bo vtaknil
se faire, se laisser avoir pustiti se premagati ali prevarati
qu'est-ce qu'il a? kaj ima? kaj mu je?
j'en ai assez, (familier) marre, j'en ai plein le dos dovolj mi je tega, naveličan sem tega
en avoir à, après, contre quelqu'un biti jezen na koga, hudovati se na koga
contre qui, à qui en a-t-il kdo mu je kaj naredil? na koga se jezi?
en avoir dans l'aile biti zadet (tudi figuré); biti zaljubljen
il en a pour 100 dinars plačal je 100 din
il en a eu pour son argent dobro je kupil
j'en ai par-dessus la tête tega mi je čez glavo dovolj
j'en ai pour cinq minutes pet minut bom rabil za to
il y a (tu) je, sta, so
il y a beaucoup de monde veliko ljudi je (tu)
il n'y a pas de quoi prosim! ni za kaj!
qu'est-ce qu'il y a? kaj pa je?
y a-t-il loin d'ici? je daleč od tod?
combien de temps y a-t-il qu'il est arrivé? koliko časa je (že), kar je prišel?
il y a trois mois pred tremi meseci
il n'y en a que pour lui on zavzema mnogo mesta, govori se le o njem, ukvarjajo se le z njim - azíl asile moški spol , refuge moški spol , abri moški spol
dati azil donner asile à
pravica do azila droit moški spol d'asile; (zavetišče) maison ženski spol de refuge (ali de retraite), centre moški spol d'accueil - bagarre [bagar] féminin pretep, kraval; familier, sport ostra borba med dvema moštvoma; familier vojna
bagarre générale splošen pretep
il va y avoir de la bagarre prišlo bo do pretepa, do spopadov - banlieue [bɑ̃ljö] féminin neposredna mestna okolica
la grande banlieue de Paris pariško obmestje do 30 km od središča mesta
train masculin de banlieue ob-, predmestni vlak - bas1 [bɑ] adverbe nizko, globoko; tiho
en bas spodaj
d'en bas od spodaj
en bas de ob, na vznožju
ici-bas tu doli, na Zemlji
par en bas navzdol (k)
là-bas tam doli
plus bas bolj spodaj, niže, kasneje (v knjigi)
chapeau bas! klobuk dol!
bas les mains, bas les pattes! (familier) roke, prste proč! nehajte z grožnjami!
à bas la tyrannie! dol s tiranijo!
chanter trop bas prenizko peti
couler bas potopiti (se)
être à bas ležati na tleh, figuré pasti v vodo (npr. načrt)
ce malade est bien bas s tem bolnikom je zelo slabó, ta bolnik ne bo dolgo
mettre bas odložiti; figuré (vstran) odriniti; položiti (les armes orožje); priznati poraz; povreči (o živali), skotiti
mettre chapeau bas odkriti se, figuré priznati komu nadmoč
mettre pavillon bas spustiti zastavo, figuré vdati se
mettre, jeter à bas vreči na tla, po-, zrušiti, uničiti
mettre quelqu'un plus bas que terre ponižati, omalovaževati koga z obrekovanjem
parler tout bas čisto tiho govoriti, šepetati
tomber bas nizko pasti; (termometer) pasti pod ničlo
tomber en bas de l'échelle, de son cheval pasti z lestve, s konja
traiter les gens de haut en bas zviška ravnati z ljudmi
l'avion vole bas letalo leti nizko
regarder quelqu'un de bas en haut pogledati koga od nog do glave, s pogledom koga meriti - battre* [batr]
1. verbe transitif tolči, bíti, (na)tepsti; mlatiti, iztepati (preprogo), udarjati; kovati; pobiti; mešati (karte); raztepati (jajce)
battre le beurre mesti, delati surovo maslo
battre en brèche napraviti vrzel, luknjo (le mur v zidu); figuré napasti
battre le briquet prižgati vžigalnik
battre les buissons skušati kaj dobiti
battre la grosse caisse (figuré) delati reklamo
battre les cartes mešati karte
battre la campagne prehoditi in preiskati pokrajino, figuré imeti zmedene pojme, zmedeno govoriti
battre quelqu'un à coups de poing, de bâton, de pied (pre)tepsti koga s pestmi, s palico, obrcati koga
battre l'ennemi (à plate couture) (popolnoma) poraziti sovražnika
battre la flemme (figuré, familier) lenariti
battre les forêts, la région prehoditi in preiskati gozdove, pokrajino
battre la mesure udarjati, dajati takt
battre à mort do smrti pretepsti
battre monnaie kovati denar
battre les oreilles de quelqu'un na ušesa komu trobiti
battre le pavé pohajkovati, postopati
battre comme plâtre pošteno premlatiti
battre son plein biti na višku, v polnem razmahu
battre un record potolči rekord
battre la (ali en) retraite trobiti k umiku, umakniti se
battre la semelle topotati, udarjati ob tla z nogami (da bi si jih ogreli)
battre le (ali du) tambour udarjati na boben, bobnati
battre les vitres udarjati ob šipe (toča, dež)
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) kuj železo, dokler je vroče
2. verbe intransitif trkati, udarjati, biti, loputati; teči (stroj)
battre des ailes plahutati (s krili)
battre de l'aile (figuré) biti bolan; biti slabo razpoložen, slabo iti (posli)
battre à coups réguliers enakomerno biti (ura, srce)
battre des œufs en neige raztepsti jajca v sneg
battre froid à quelqu'un komu hrbet obrniti, odbiti koga
battre des mains ploskati
battre des paupières mežikati
battre pavillon français pluti pod francosko zastavo
le cœur me bat srce mi močno bije
cette nouvelle me fit battre le cœur ob tej novici mi je začelo srce močneje biti
mes tempes battent v sencih mi kljuva
mes cils battent trepalnice mi trzajo
3.
se battre tepsti se, boriti se (avec, contre quelqu'un s kom, proti komu); pretepati se
prêt à se battre pripravljen za boj
se battre les flancs (figuré) zaman ali za majhen uspeh vse sile napenjati
je m'en bats l'œil (populaire) se požvižgam na to, to mi je vseeno
se battre à coups de poing obdelovati se s pestmi
se battre en duel dvobojevati se - bénéfice, populaire bénef [benefis, benɛf] masculin dobiček; korist; dohodek; prihranek; ugodnost; pravica, privilegij
bénéfices de l'année letni prebitek
bénéfice brut, net bruto, neto dobiček
bénéfice des circonstances attenuantes pravica do olajševalnih okolnosti
bénéfices pluriel commerciaux, industriels poslovni dobiček
bénéfice ecclésiastique (cerkvena) nadarbina, beneficij, prebenda
bénéfice d'exploitation prometni dobiček
bénéfice de gestion prihranek pri upravnih stroških
bénéfice de placement dobiček iz naložb kapitala
bénéfice du pauvre pravica, privilegij revnih
sous bénéfice d'inventaire s pridržkom naknadne preveritve
distribution féminin d'un bénéfice, répartition féminin de bénéfice delitev dobička
excédent masculin de bénéfice presežek v dobičku
impôt masculin sur les bénéfices davek na dobiček, na dohodke
marge féminin de bénéfice (brut) marža, razlika med prodajno in kupno ceno
part féminin de bénéfices delež na dobičku
participation féminin aux bénéfices udeležba pri dobičku
donner un spectacle au bénéfice de prirediti predstavo v korist ...
être intéressé aux bénéfices biti udeležen pri dobičku
faire de beaux bénéfices, (populaire) faire du bénef doseči (lep) dobiček
il a été élu au bénéfice de l'âge bil je izvoljen, ker je bil najstarejši
rapporter des bénéfices donašati dobiček - berceau [bɛrso] masculin zibel(ka), zibka; figuré otroštvo; rojstni kraj; začetek, izvor; architecture obok; latnik; militaire lafeta; ogrodje za ladjo v gradnji
au berceau, dès le berceau že v rani mladosti
du berceau à la tombe od rojstva do groba - bienfaiteur, trice [bjɛ̃fɛtœr, tris] adjectif dobroten, dobrotniški; masculin, féminin dobrotnik, -ica
membre masculin bienfaiteur d'une association dobrotni, podporni član društva
se montrer ingrat à l'égard de son bienfaiteur izkazati se za nehvaležnega do svojega dobrotnika - bienveillance [-vɛjɑ̃s] féminin dobrohotnost, ljubeznivost, prijaznost, ustrežljivost
il abuse de notre bienveillance iz-, zlorablja našo dobrohotnost
témoigner de la bienveillance à l'égard de ses élèves biti dobrohoten do svojih učencev - bienveillant, e [bjɛ̃vɛjɑ̃, t] adjectif dobrohoten, blagohoten, prijazen, dober, naklonjen
se montrer bienveillant envers quelqu'un izkazati se dobrohotnega do koga - blanc [blɑ̃] masculin belina, bela barva; belo vino; typographie razmik med vrstami; vmesni prostor, prazno mesto; beljak; botanique plesen; commerce belo blago
blanche féminin, musique polovična nota; bela biljardna krogla
blanc de blancs belo vino iz belega grozdja
blanc de ceruse svinčena belina
blanc de chaux apníca, belilo
blanc de fard bela šminka
blanc de poulet belo piščančevo meso
blanc d'œuf beljak
blanc des yeux beločnica
chèque masculin en blanc blanko ček
mets masculin au blanc jed z belo omako
magasin masculin de blanc trgovina s perilom
quittance féminin en blanc neizpolnjena pobotnica
signature féminin en blanc blanko podpis
aborder quelqu'un de but en blanc koga meni nič tebi nič nagovoriti
battre des blancs en neige delati sneg iz beljakov
chauffer à blanc razbeliti, figuré koga do besnosti razdražiti
écrire noir sur blanc napisati črno na belo
être vêtu de blanc biti belo oblečen
se manger le blanc des yeux izpraskati si oči, spreti se
regarder quelqu'un dans le blanc des yeux komu ostro v oči pogledati
rougir jusqu'au blanc des yeux zardeti do ušes
saigner quelqu'un à blanc (figuré) komu kri izsesati, uničiti ga
signer en blanc un chèque podpisati ček in bianco
tirer à blanc slepo streljati, dati svarilen strel - bláznost folie ženski spol , démence ženski spol , aliénation ženski spol mentale
privesti do blaznosti rendre fou (ženski spol folle)
do blaznosti à la folie
(medicina) pijanska blaznost délirium moški spol tremens - boire*1 [bwar] verbe transitif piti; (rad) se opijaniti, popivati; zapiti (denar)
se boire biti piten, dati se piti
air masculin, chanson féminin à boire napitnica
boire à quelqu'un napiti komu
boire un bouillon (figuré) doživeti neuspeh ali poraz
boire du café, du lait, de l'eau piti kavo, mleko, vodo
boire à petits coups srebati
boire le calice jusqu'à la lie izpiti kelih (trpljenja do dna)
boire un coup, une tasse (familier) piti jo (t. j. vodo, pri plavaniju itd)
boire dans le creux de la main, dans un verre, à même, à une source piti iz roke, iz kozarca, iz steklenice, iz studenca
boire comme une éponge, à longs, larges traits piti ko goba, v velikih požirkih
boire du petit lait (figuré) z zadovoljstvom uživati (laskanje)
boire l'obstacle igraje premagati oviro
je bois à votre santé pijem na vaše zdravje
boire sec piti čisto vino, pošteno (ga) piti
boire des yeux z očmi požirati
ce n'est pas la mer à boire bo že šlo, ni da bi obupali
c'est la mer à boire tega ni ne konca ne kraja
je boirais la mer et les poissons strašno sem žejen
donner pour boire à quelqu'un dati komu napitnino
le vin est tiré, il faut le boire (figuré) kar smo si skuhali, to moramo pojesti; nazaj ni poti
qui a bu, boira pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne
il y a à boire et à manger dans cette affaire so dobre in slabe strani v tej zadevi
boire les paroles de quelqu'un koga pazljivo in z občudovanjem poslušati
boire tout son soûl piti, kolikor le moremo - bon, bonne [bɔ̃, bɔn] adjectif dober; neoporečen; točen, pravi, pravilen; ugoden; vesel; duhovit; ljubezniv, spreten, uporaben (pour za); veljaven (pour za); pripravljen (à za)
bon! dobro! (izraža zadovoljstvo)
ah, bon? a, res?
bon, voilà que ça recommence! na, že spet se začenja!
bonne année! srečno novo leto!
bon voyage! srečno pot!
à guoi bon? čemu?
bon an, mal an od leta do leta, iz leta v leto
le bon chemin prava pot
de bon cœur srčno rad
de bonne foi odkrit(osrčen), dobroveren
de son bon gré prostovoljno
de bonne heure zgodaj (zjutraj), rano
à la bonne heure! tako je prav! to je lepo!
bon homme dobrodušen človek
(à) bon marché poceni
de bon matin zelo zgodaj zjutraj, na vse zgodaj
pour de bon, tout de bon v resnici, resnično, zares, resno
sauf bonne fin z običajnim pridržkom (commerce)
de bonne source iz zanesljivega vira
mon bon, ma bonne dragi moj, draga moja (familiarno, ironično)
bon à boire, à manger piten, užiten
bon mot masculin dovtip, duhovit izrek
bon papa dedek
bon pour deux personnes veljaven za dve osebi
bon point masculin točka v dobro (v igri)
bon pour le service sposoben za vojaško službo
bon à tirer zrel za tisk
arriver bon premier priti z veliko prednostjo kot prvi
n'attendre, n'espérer, ne présager rien de bon nič dobrega ne pričakovati, upati, slutiti
avoir bonne main imeti srečno roko
avoir quelqu'un à la bonne imeti simpatije do koga
vous en avez de bonnes! vi se šalite!
en voilà une bonne! ta je pa dobra!
en conter, en dire de bonnes lepe zgodbe pripovedovati
en raconter une bien bonne povedati zabavno, originalno zgodbo
croire, juger bon smatrati za dobro
cela ne dit rien de bon to ne pomeni nič dobrega
il est bon comme le pain dober je ko kruh, dobra duša je
(familier) nous sommes bons pour la contravention smo že dobri, smo že naredili prestopek (npr. z avtom)
être en bons termes avec quelqu'un dobro se s kom razumeti
demain? vous êtes bon! c'est impossible! jutri? vi ste pa posrečeni! to je nemogoče!
il est bien bon de croire cela dovolj je naiven, če to verjame
il n'est bon à rien on ni za nobeno rabo
c'est bon à vous to lahko vi rečete ali naredite
c'est bon à savoir to si velja zapomniti
il fait bon (être ici) prijetno je (biti tu)
en faire de bonnes napraviti veliko neumnost, delati neumnosti
faire bon poids dobro tehtati, dati dobro težo
prendre quelque chose à la bonne (familier) vzeti kaj z dobre strani, videti položaj v ugodni luči
sentir bon (dobro) dišati
comme bon vous semble kot se vam ljubi, zdi; po vaši presoji
j'y mettrai bon ordre to bom že (jaz) uredil
tenir bon vztrajati, vzdržati, dobro se držati
il y a cinq bons kilomètres dobrih 5 km je - bordée [bɔrde] féminin vrsta topov na vsaki strani ladje; salva ladijskih topov; moštvo, ki opravlja službo na eni strani ladje
bordée d'injures ploha psovk
courir, tirer une bordée (marine) lavirati, pluti s spreminjanjem smeri; familier hoditi od krčme do krčme (o mornarjih) - bosse [bɔs] féminin grba; izboklina; buška; relief; mavčni odlitek; modelna figura
en bosse vzboklinast
avoir la bosse de la musique imeti nagnjenje do glasbe, biti nadarjen za glasbo
se faire une bosse dobiti buško
se payer une bosse de rire (familier) sijajno se zabavati, imeti veliko zabavo
ne rêver que plaies et bosses biti prepirljiv
rouler sa bosse (populaire) biti vedno na potovanju