Franja

Zadetki iskanja

  • rival, e, aux [rival, vo] adjectif tekmovalen; masculin, féminin tekmec, -ica; koukurent, -tinja

    sans rival brez tekmeca
    avoir beaucoup de rivaux imeti mnogo tekmecev, konkurentov
    éliminer, supplanter, vaincre tous ses vieux rivaux izločiti, spodriniti, premagati vse svoje stare tekmece, konkurente
    deux équipes rivales med seboj tekmujoči moštvi
    rival redoutable zelo nevaren tekmec
  • rouler [rule] verbe transitif valiti, (po)valjati, zvaljati, kotaliti; voziti; naviti, zviti (v rolo, cigareto); zavi(ja)ti (oči); figuré premišljati; populaire prevarati, opehariti, ogoljufati; verbe intransitif (z)valiti se; voziti (avto, oseba v avtu); voziti se; vrteti se (sur okoli) (pogovor); biti odvisen (sur od); kockati (igra)

    se rouler valjati se; zviti se
    rouler un acheteur ogoljufati, opehariti, ociganiti kupca
    rouler une auto voziti avto, voziti se, peljati se z avtom
    rouler sa bosse (populaire) biti mnogo na potovanju; opravljati vrsto poklicev
    rouler un mauvais dessein zamišljati nekaj slabega
    rouler un projet dans sa tête kovati načrt
    rouler les r izgovarjati glas r z močnim vibriranjem konice jezika
    rouler çà et là potikati se okrog
    rouler son parapluie zviti (svoj) dežnik
    rouler sur l'or plavati v denarju
    rouler la pâte bien mince zvaljati testo zelo tanko
    rouler les yeux zavijati oči
    roulez à droite! vozite po desni strani!
    se rouler les pouces, se les rouler vrteti palce (v brezdelju), nič ne delati
    l'argent y roule tam je denarja ko smeti, na pretek
    le discours roula sur vous govorili smo o vas
    le train roulait à 180 km à l'heure vlak je drvel s hitrostjo 180 km na uro
    cette vieille voiture roule encore bien ta stari avto še dobro vozi
    nous avons roulé toute la journée ves dan smo bili na vožnji (z avtom)
    cet automobiliste roule souvent à gauche ta avtomobilist često vozi po levi strani
    (populaire) ça roule (dobro) gre, dobro je
    il s'est fait rouler ogoljufali so ga, ociganili so ga
    pierre qui roule n'amasse pas mousse (figuré) (proverbe) goste službe redke suknje
  • route [rut] féminin cesta; pot; vožnja; tek (reke); militaire pohod, marš; aéronautique letalska proga; marine vožnja, kurz, smer

    en route spotoma, med potjo, na poti (pour v)
    à moitié route na pol pota
    en route! na pot!
    bonne route! srečno pot, vožnjo!
    route aérienne zračna pot, proga
    route alpestre, asphaltée alpska, asfaltirana cesta
    route en béton (précontraint) cesta iz (napetega) betona
    route bitumée z asfaltom prevlečena cesta
    route de col cesta čez gorski prelaz
    route côtière obalna cesta
    route de course dirkalna proga
    route départementale cesta I. reda
    route empierrée, d'évitement, goudronnée, de montagne gramozna, obvozna, z asfaltom prevlečena, gorska cesta
    route nationale (RN) državna cesta
    routes de navigation plovbne proge, linije
    route pavée, poussiéreuse, provinciale tlakovana, prašna, podeželska cesta
    route à priorité prednostna cesta
    route rapide, express hitra cesta
    route non revêtue neutrjena cesta
    route de sortie izpadnica (cesta)
    route du Sud cesta proti jugu
    route de terre, par mer kopna, pomorska pot
    route verglacée, enneigée poledenela, zasnežena cesta
    accident masculin sur la route nezgoda, nesreča na cesti
    circulation féminin sur les routes promet po cestah
    code masculin de la route cestni prometni red, predpisi
    courses féminin pluriel cyclistes sur route cestne kolesarske dirke
    colonne féminin de route kolona na pohodu, na maršu
    croisement masculin de routes cestno križišče
    feuille féminin de route vojaška dovolilnica za individualno potovanje
    grande route glavna prometna cesta, figuré velika cesta
    police féminin de la route cestna, prometna policija
    usager masculin de la route uporabnik ceste
    arriver à Maribor par la route dospeti v M. po cesti
    barrer la route à quelqu'un zapreti komu pot
    couper la route à quelqu'un odrezati komu pot
    demander la route à quelqu'un vprašati koga za pot
    demander la route (automobilisme) hoteti prehiteti
    être sur la bonne route biti na dobri, pravi poti
    cette route est meurtrière ta cesta zahteva mnogo žrtev
    faire route pour odpotovati v, marine odpluti v
    faire route avec quelqu'un potovati, peljati se skupaj s kom
    faire de la route mnogo se voziti (pluti)
    faire fausse route priti s prave poti, izgubiti pot, zaiti; figuré (z)motiti se, biti na nepravi poti
    se mettre en route kreniti, iti na pot
    prendre sa route ubrati svojo pot (par po, čez)
    souhaiter bonne route želeti (avtomobilistu) srečno pot, vožnjo
    il y a deux heures de route je dve uri vožnje
    la route est toute tracée (figuré) vemo, kaj je treba napraviti
  • rude [rüd] adjectif raskav, hrapav, grob; trd; trpek (vino); neraven (pot); težak, okoren, robat; figuré težaven, poln truda, mučen; oster; silovit, viharen; oduren (človek); strašen; populaire prima, prvovrsten

    un rude appétit kolosalen apetit
    un rude gaillard drzen, pogumen človek
    un rude paysan preprost, robat kmet
    climat masculin, hiver masculin rude ostro podnebje, ostra, huda zima
    métier masculin rude težak poklic
    tu as une rude veine! imaš vražjo srečo!
    c'est rude to je neznosno, se ne da prenašati
    c'est un rude joueur z njim ni dobro češenj zobati
    être à rude école (figuré) biti v hudi, težki, trdi šoli
    cela me paralt rude to mi ne gre v glavo
    passer par de rudes épreuves iti skozi težke preskušnje, mnogo prestati ali pretrpeti
  • ruineux, euse [rɥinö, z] adjectif poguben, uničevalen; ki vodi v prepad, v uničenje; škodljiv; vieilli razpadljiv; zelo drag; skrajno zapravljiv

    luxe masculin ruineux, goût masculin ruineux luksus, okus, ki mnogo stane, je zelo drag
    fondements masculin pluriel ruineux (figuré) nesolidni, nezanesljivi temelji
    ce n'est pas ruineux to ni (pretirano) drago
  • sabler [sable] verbe transitif posuti s peskom (les allées d'un jardin aleje na vrtu); figuré, (vieilli) izpiti na dušek

    sabler le champagne piti mnogo šampanjca (na zabavi)
  • saborder [sabɔrde] verbe transitif (prostovoljno) potopiti (un navire ladjo)

    se saborder prostovoljno potopiti svojo ladjo
    saborder son entreprise, se saborder prostovoljno napraviti konec delovanju podjetja
    plusieurs journaux se sont sabordés pendant l'occupation allemande mnogo časopisov je prostovoljno prenehalo (izhajati) med nemško okupacijo
  • sacrifice [sakrifis] masculin žrtev, žrtvovanje, odreka; religion žrtvovanje, daritev (božanstvu)

    sacrifice d'argent, de temps žrtvovanje denarja, časa
    le saint sacrifice (religion) sveta maša
    avoir l'esprit de sacrifice biti požrtvovalen
    faire le sacrifice de sa vie à la patrie žrtvovati svoje živijenje za domovino
    les païens faisaient des sacrifices aux dieux pogani so žrtvovali, darovali bogovom
    faire de grands sacrifices pour l'instruction de ses enfants mnogo žrtvovati za izobrazbo svojih otrok
  • semaine [səmɛn] féminin teden; tedensko delo, tedenska plača; skupina sedmih podobnih predmetov

    en semaine med tednom (t. j. ne na nedeljo)
    une fois la semaine, par semaine enkrat na teden
    semaine anglaise delovni teden, v katerem se poleg nedelje tudi v soboto popoldne ne dela
    la semaine dernière, passée pretekli teden
    la semaine prochaine prihodnji teden
    des semaines entières tedne in tedne, cele tedne
    la semaine seulement le ob delavnikih
    semaine de blanc (commerce) beli teden
    semaine en cours tekoči teden
    semaine de cinq jours, de 40 heures petdnevni, 40-urni delovni teden
    la semaine des quatre semaines o sv. Nikoli
    semaine sainte (religion) veliki teden
    jour masculin de semaine delavnik
    chambre féminin louée à la semaine tedensko najeta soba
    politique féminin à la petite semaine nedolgoročna politika
    avoir une semaine chargée imeti mnogo dela v nekem tednu
    billet masculin de fin de semaine nedeljska, vikend vozovnica
    faire la semaine anglaise ne delati ne v nedeljo ne v soboto popoldne
    partir à la campagne en fin de semaine za konec tedna oditi na deželo
    (vieilli) prêter à la petite semaine posoditi za kratek rok in za visoke obresti
    être de semaine imeti tedensko (dežurno) službo
  • sortir*1 [sɔrtir] verbe intransitif iti ven, oditi (iz, z doma); stopiti iz, izstopiti; izhajati; štrleti, moleti (iz); vstati (od mize); ravno ozdraveti (de od); biti ravno odpuščen (iz zapora); oddaljiti se (od teme); figuré vzkliti, pognati, priti na dan; iziti (knjiga); verbe transitif izvleči, potegniti (de iz), vzeti, peljati, spraviti ven; prinesti, vreči na trg (tržišče), prinesti na dan, (populaire) vreči ven

    (verbe intransitif): il ne sort pas on ne hodi z doma, ne zahaja v družbo
    je sors de chez lui pravkar sem bil pri njem
    sortir de chez soi iti z doma, iz hiše
    sortir du bal prihajati s plesa
    sortir des bornes prekoračiti meje
    sortir de la cadence priti iz takta
    sortir d'embarras izmotati se iz zadrege, iz težav
    sortir d'une école končati (neko) šolo, študij na (neki) šoli
    sortir d'une famille honorable izhajati iz spoštovane, poštene družine
    sortir des gonds priti iz tečajev, figuré razjeziti se
    il est nouvellement sorti de l'université pravkar je diplomiral na univerzi
    sortir du lit vstati iz postelje
    sortir des mains de l'ouvrier biti še čisto nov
    sortir de maladie pravkar ozdraveti
    sortir de la mémoire, de l'esprit, de la tête izpasti iz spomina, biti pozabljen
    sortir de l'ordinaire biti neobičajen
    la pensée ne sort pas assez misel ne prihaja do izraza
    sortir du port izpluti iz pristanišča
    sortir de son rôle pasti iz svoje vloge
    sortir du sujet oddaljiti se od svojega predmeta
    sortir sain et sauf d'un accident odnesti zdravo kožo iz nesreče
    sortir de la vie umreti
    ne pas en sortir ne priti iz, ne opraviti, ne dokončati
    cela m'est sorti to mi je ušlo, izpadlo
    j'ai trop à faire, je n'en sors pas ne pridem iz dela
    les yeux lui sortent de la tête ves iz sebe je, ves besen je
    la faim fait sortir le loup du bois lakota prežene volka iz gozda
    au cours du match, l'arbitre a fait sortir un joueur du terrain med tekmo je sodnik izključil enega igralca iz igre
    la locomotive est sortie des rails lokomotiva se je iztirila
    il se croit sorti de la cuisse de Jupiter on misli, da izhaja iz slavne družine
    ce dictionnaire sort par fascicules ta slovar izhaja v snopičih
    cela sort de ma compétence to ne spada v mojo kompetenco
    (familier) sortir d'en prendre imeti dovolj kake neprijetnosti
    merci bien, je sors d'en prendre! hvala lepa, dovolj mi je tega!
    (verbe transitif):

    sortez les mains de vos poches! roke iz žepa!
    sortez la poitrine! prsi ven!
    sortir l'enfant peljati, vzeti otroka ven, na sprehod
    ce mari ne sort jamais sa fémme ta soprog ne gre nikoli ven z ženo
    sortir quelqu'un de la salle izgnati, vreči koga iz dvorane
    sortir un blessé des décombres izvleči ranjenca iz ruševin
    (populaire) sortez le! à la porle! vrzite ga ven!
    sortir sa voiture du garage izpeljati avto iz garaže
    cette maison d'édition sort beaucoup d'ouvrages ta založba izda(ja) mnogo del
    il nous en a sorti une bien bonne povedal nam je dobro, posrečeno zgodbo
    se sortir d'affaire, s'en sortir izvleči se iz afere, pomagati si
  • surprendre* [sürprɑ̃drə] verbe transitif presenetiti, iznenaditi, spraviti v začudenje, osupiti, frapirati; zasačiti, zalotiti; prelisičiti, (pre)varati; opaziti, odkriti; prestreči; nepričakovano, nenajavljeno obiskati

    surprendre l'ennemi presenetiti, nepričakovano napasti sovražnika
    surprendre quelqu'un en flagrant délit zasačiti koga pri dejanju, deliktu
    surprendre un secret (slučajno) odkriti skrivnost
    surprendre la bonne foi de quelqu'un prevarati, zlorabiti zaupanje kake osebe
    surprendre un voleur dans la maison zalotiti tata v hiši
    cela me surprendrait ne verjamem, da je to mogoče
    cette nouvelle va surprendre bien des gens ta novica bo osupila mnogo ljudi
    je l'ai surpris à lire mon courrier personnel presenetil, zasačil sem ga, ko je čital mojo osebno pošto (pisma)
  • table [tablə] féminin miza; omizje; hrana, jedi; tabela; plošča; seznam

    de table namizen
    vin masculin de table navadno, namizno vino
    table alphabétique abecedni seznam, indeks, register
    table de camping, de cuisine, coiffeuse (ali toilette), à dessiner, de jardin, de jeu, de montage, de nuit, d'opérations, pliante (ali rabattable), à rallonges, de travail miza za taborjenje, kuhinjska, toaletna, risalna, vrtna, igralna, moatažna, nočna, operacijska, zložljiva, podaljšljiva, delovna miza (mizica)
    table de conversion, d'intérêts, de pose tabela za preračunavanje, za izračunanje obresti, za osvetlitev (photographie)
    table d'hôte skupen obed v hotelu ob določenih urah in po isti ceni za vse
    table de logarithmes logaritmične tablice
    table de multiplication poštevanka
    table des matières kazalo, seznam vsebine
    table de Pythagore naštevanka
    table roulante prevozna (servirna) mizica
    table des officiers častniška menza
    table d'orientation orientacijska okrogla plošča (na razgledni točki)
    table ronde seja, sestanek za okroglo mizo
    table servante servirna miza
    tables pluriel de tir (militaire) tablice za streljanje
    table tournante spiritistična (premikajoča se) mizica
    sainte table (religion) obhajilna miza
    aimer la bonne table rad se gostiti
    avoir la table et le logement imeti prosto hrano in stanovanje
    dépenser beaucoup pour sa table potrošiti mnogo za hrano
    dresser, mettre la table pogrniti mizo
    être à table biti pri obedu
    faire table rase napraviti čisto mizo; figuré energično napraviti red, jasno postaviti stvar
    faire table rase du passé preteklost zbrisati, smatrati za ničevo
    se lever, sortir de table končati z obedom
    se mettre à table sesti k mizi; figuré, populaire priznati
    présider la table predsedovati omizju
    tenir table ouverte biti gostoljuben, imeti često goste na večerji
  • tant [tɑ̃] adverbe toliko; tako zelo; tako dolgo

    tant que tako dolgo kot; dokler
    tant que tako ... kot (tudi)
    en tant que (v svojstvu) kot; v kolikor
    si tant est que če je to tako, vzemimo da, če sploh
    tant que ça (familier) toliko
    tant bien que mal kolikor toliko, za silo
    tant mieux, tant pis toliko bolje, toliko slabše
    tant et plus še (mnogo) več
    tant plus que moins nič manj in nič več
    (un) tant soit peu čisto malo, nekoliko
    tant (il) y a que ... naj bo to, kot hoče ...; skratka
    tant s'en faut que ... daleč od tega, da ...; ne samo, da ne, temveč še celó ...
  • tapée [tape] féminin, familier veliko število

    avoir une ... de camarades imeti mnogo tovarišev
    tapée d'enfants kopica otrok
  • tas [tɑ] masculin kup, kopica

    un tas de (familier) mnogo
    connaître un tas de gens poznati mnogo ljudi
    tas de foin kopica sena
    un tas de questions, de mensonges kup vprašanj, laži
    grève féminin sur le tas stavka z zasedbo delovišča
    apprentissage masculin sur le tas vajeništvo, vajeniško učenje v podjetju
    être sur le tas (populaire) biti na delu, delati
    mettre en tas spraviti na kup, (na)kopičiti
    se mettre, être en tas (na)kopičiti se
    prendre sur le tas zasačiti, zalotiti pri samem dejanju
    taper dans le tas obilno si postreči
  • tellement [tɛlmɑ̃] adverbe takó, tako zelo

    pas tellement, plus tellement ne mnogo, ne preveč
    tellement vite que ... tako hitro, da ...
    (familier) tellement de toliko
    j'ai tellement de soucis imam toliko skrbi
    il n'est pas tellement vieux qu'il ne puisse travailler ni tako star, da ne bi mogel delati
    tellement quellement kolikor toliko, za silo
  • tempête [tɑ̃pɛt] féminin (hud) vihar; nevihta, neurje; figuré prepir, hrup; toča (žalitev)

    une tempête d'applaudissements vihar odobravanja, bučno ploskantje
    tempête de neige snežni metež
    lampe-tempête, briquet-tempête masculin svetilka, vžigalnik, pri kateri (katerem) zaščiteni plamen ne ugasne niti v hudem vetru
    une tempête dans un verre d'eau (figuré) mnogo hrupa za nič
    déchaîner la tempête sprožiti vihar
    la tempête se lève nevihta izbruhne
    qui sème le vent récolte la tempête (proverbe) kdor veter seje, vihar žanje, figuré kdor ščuva k nasilnosti, se izpostavlja veliki nevarnosti
  • temps [tɑ̃] masculin čas; obdobje, doba; stadij; vreme, vremensko stanje; musique tempo, takt; grammaire čas; automobilisme takt; (= temps de service) militaire rok vojaške službe

    à temps o pravem času, pravočasno
    au temps jadis nekoč, nekdaj
    avant le temps predčasno, prezgodaj, preuranjeno
    avec le temps sčasoma, v teku časa
    du temps que ko
    dans le temps (familier) nekoč, nekdaj
    dans peu de temps kmalu, v kratkem
    de temps à autre, de temps en temps od časa do časa, tu pa tam, sem ter tja
    de mon temps ko sem bil (jaz) mlad
    de tout temps od nekdaj, vedno
    ces derniers temps zadnje čase
    depuis quelque temps že nekaj časa
    du temps de Louis XIV za (časa) Ludvika XIV.
    en ce temps v tistem času, tisti čas
    en même temps istočasno, hkrati
    en peu de temps hitro
    en son temps svoj čas
    en deux temps, trois mouvements zelo hitro
    en temps normal v normalnem času
    en temps ordinaire v običajnih okoliščinah
    en temps opportun, utile v pravem, v primernem času
    en temps et lieu o prirnernem času in na primernem kraju
    en un rien de temps hitro, v hipu
    en tout temps ob vsakem času, vselej, vedno
    entre temps med tem
    par le temps qui court dandanes, v teh časih
    par un beau temps pri lepem vremenu
    (sortir) par tous les temps (iti ven) pri vsakem vremenu
    la plupart du temps skoraj vedno
    pour un temps nekaj časa, začasno
    sans perdre de temps nemudoma, brez odlašanja
    tout le temps ves čas, neprestano
    temps d'arrêt odlog, zamuda
    temps à averse naliv
    un temps de chien pasje vreme
    temps d'épreuve preskusna doba
    temps du lieu krajevni čas
    temps lourd soparno vreme
    les temps modernes novi vek
    temps mort (sport) čas, ko je tekma prekinjena; čas nedelavnosti, neobratovanja
    temps passé preteklost, nekdanjost
    temps du parcours (aéronautique) čas poleta, letenja
    temps de pluie deževje
    temps de pose (photographie) čas osvetlitve
    temps prohibé doba prepovedi lova
    temps record rekorden čas
    temps pour réfléchir čas za premislek
    temps de repos čas mirovanja, počivanja, počitka
    temps solaire sončni čas
    le bon vieux temps dobri stari časi
    caractère masculin général du temps vremensko stanje
    emploi masculin du temps urnik
    épargne féminin, perte féminin de temps prihranek, izguba časa
    moteur masculin à deux temps, à quatre temps dvo-, štiritakten motor
    prévision féminin du temps napoved vremena, vremenska napoved
    avoir le temps utegniti, imeti čas
    n'avoir qu'un temps biti začasen, kratkotrajen
    il y a peu de temps (še) pred kratkim, ni dolgo tega
    il n'y a pas de temps à perdre ne smemo izgubljati časa
    vous avez tout le temps imate dovolj časa, imate časa, kolikor ga potrebujete, želite
    le temps s'éclaircit vreme se jasni
    être de son temps iti s časom, biti sodoben
    il n'en est plus temps ni več časa za to, prepozno je
    il est grand temps skrajni čas je
    il n'est que temps čas je že
    se donner, se payer, prendre du bon temps zabavati se
    il fait beau (mauvais) temps lepo (slabo) vreme je
    faire passer le temps à quelqu'un komu čas preganjati, kratkočasiti koga
    avoir fait son temps odslužiti
    ce vêtement a fait son temps ta obleka je odslužila
    le temps se gâte vreme se kvari (slabša)
    gagner du temps pridobiti na času
    perdre du temps, le temps čas izgubljati
    prendre beaucoup de temps vzeti mnogo časa
    prenez votre temps! nič ne hitite!
    le temps presse čas pritiska, mudi se
    prendre le temps comme il vient prilagoditi se okoliščinam
    rattraper le temps perdu dohiteti izgubljeni čas
    réaliser le meilleur temps doseči najboljši čas
    travailler à plein temps, à mi-temps delati s polnim, polovičnim časom
    tromper le temps (dolg)čas preganjati
    tuer le temps čas ubijati
    chaque chose en son temps (proverbe) vsaka stvar ob svojem času
    faire la pluie et le beau temps (figuré) imeti velik vpliv, veliko moč
    le temps adoucit les peines (proverbe) čas zaceli vse rane
  • tenir* [tənir]

    I. verbe transitif

    1. držati

    elle tenait un enfant dans ses bras držala je otroka v naročju
    tenir l'enfant par la main držati otroka za roko
    tenir les cordons de la bourse (figuré) nadzirati izdatke (v gospodinjstvu)
    tenir quelqu'un en échec držati koga v šahu
    tenir quelqu'un imeti koga v rokah, moči ga kaznovati
    si je le tenais! če bi ga imel v rokah!
    tenir compagnie à quelqu'un delati komu družbo
    tenir le bon bout (familier) biti v najugodnejšem položaju
    tenir sa langue držati jezik (za zobmi), molčati
    ce vêtement tient chaud ta obleka drži toploto

    2. prenesti, upirati se (čemu)

    tenir le vin prenesti vino, moči popiti mnogo vina
    tenir le choc, le coup izdržati sunek (trk), udarec
    tenir tête à quelqu'un postaviti se komu po robu

    3. imeti

    tenir conseil posvetovati se
    tenir lieu de nadomeščati
    tenir quelque chose de bonne saurce imeti kaj iz dobrega vira
    de qui tenez-vous ce renseignement? od koga imate to informacijo?
    il tient cela de son père on ima to po svojem očetu
    tenir un rhume de cerveau, une grippe imeti nahod, gripo
    tenir la vérité imeti, vedeti resnico
    tenir un discours imeti govor
    mieux vaut tenir que courir bolje je (že) imeti kot (šele) upati
    un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi; bolje je drži ga kot lovi ga

    4. zavzemati (prostor), vsebovati

    la table tient toute la pièce, trop de place miza zavzema vso sobo, preveč prostora
    la voiture est trop petite pour nous tenir tous avto je premajhen, da bi šli vsi vanj

    5. upravljati, voditi, voziti

    tenir un hôtel voditi hotel
    tenir le ménage voditi gospodinjstvo
    tenir la caisse, la comptabilité, les livres voditi blagajno, računovodstvo, knjige
    le conducteur tient sa droite voznik vozi po desni (strani)
    tenir compte de quelque chose upoštevati kaj

    6. držati, spoštovati

    tenir sa parole držati svojo besedo, biti mož beseda

    7.

    tenir en estime ceniti
    tenir quelqu'un pour imeti, smatrati koga za
    nous le tenons pour un honnête homme imamo ga za poštenjaka
    je tiens ce fait pour certain to dejstvo smatram za zanesljivo
    tenez-vous-le pour dit! dajte si to dopovedati!
    tenez-le pour dit! zapomnite si to!

    8.

    tiens! tenez! ná! tu imaš! nâte! tu imate!
    tenez, voilà votre argent! nate svoj denar!
    tenez, je l'ai vu hier no, videl sem ga včeraj
    tiens! glej no!
    tiens! tiens! c'est étrange! glej no, to je čudno!

    II. verbe intransitif

    1. držati (se) (na istem mestu), vzdržati; trajati

    mes lunettes ne tiennent pas moja očala ne drže; stojé dobro
    je ne tiens pas debout ne vzdržim več na nogah (od utrujenosti)
    (figuré) votre histoire ne tient pas debout vaša zgodba ni verjetna
    ta coiffure, ta permanente tient bien tvoja pričeska, trajna ondulacija drži dobro
    leur amitié tient toujours njihovo prijateljstvo še vedno drži
    cela tient toujours pour dimanche? še vedno drži (dogovor) za nedeljo?

    2. upirati se; vztrajati, vzdržati, ne popustiti

    tenir bon vztrajati, dobro se držati
    il faut tenir bon ne smemo odnehati, popustiti
    je ne peux plus tenir, je ne puis y tenir ne morem več vzdržati (od nestrpnosti)
    tenir pour une opinion vztrajati pri nekem mnenju

    3. biti v čem, iti v kaj

    nous ne tiendrons pas tous dans la voiture ne bomo šli vsi v avto

    4.

    tenir à biti navezan na; želeti, hoteti; odviseti (od); izhajati, biti posledica
    il tient à cette femme navezan je, rad ima to žensko
    elle ne tient plus à rien ni à personne ni ji več za nobeno stvar in za nikogar
    je tiens à les inviter želim jih povabiti, rad bi jih povabil
    si vous y tenez če vam je kaj do tega
    j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
    il ne tient qu'à moi que ... (subj) le od mene je odvisno, da ...
    qu'à cela ne tienne! naj ne bo od tega odvisno! to naj ne bo ovira!
    leur dynamisme tient à leur jeunesse njihov dinamizem ima svoj vzrok v njihovi mladosti

    5.

    tenir de quelqu'un, de quelque chose (= imeti po kom, po čem) biti podoben komu, čemu; biti deležen
    il tient beaucoup de son père zelo je podoben svojemu očetu
    il a de qui tenir ima po kom biti tak
    cela tient du miracle to je kot čudež, to sliči čudežu
    en tenir pour quelqu'un biti zaljubljen v koga

    III. se tenir

    1.

    se tenir à quelque chose držati se za kaj
    tenez-vous à la rampe! držite se za ograjo!

    2. (za)držati se, biti, ostati (v nekem položaju)

    se tenir debout pokonci biti, stati
    tiens-toi droit! ravno se drži!
    se tenir tranquille biti miren
    se tenir sur ses gardes varovati se, čuvati se, paziti
    une histoire qui se tient zgodba, ki se zdi verjetna
    se tenir bien, mal vesti se kot dobro, slabo vzgojena oseba
    il sait se tenir en société on se zna dobro vesti v družbi

    3. biti, nahajati se; vršiti se

    se tenir près, auprès de quelqu'un biti poleg koga
    la réunion se tient dans cette salle-là seja je, se vrši v oni dvorani

    4.

    ne pouvoir se tenir de ... ne se moči vzdržati, zadržati
    il ne pouvait se tenir de rire ni si mogel kaj, da se ne bi smejal

    5.

    s'en tenir à quelque chose ostati pri čem, ne zahtevati več, omejiti se
    tenz-vous-en là! ostanite pri tem!
    je sais à quoi m'en tenir že vem, pri čem sem

    6. držati eden drugega

    se tenir par la main držati se za roko
    dans cette affaire, tout se tient v tej zadevi je vse povezano med seboj
  • tire-larigot [-larigo] masculin, invariable

    à tire-larigot obilo, mnogo
    boire à tire-larigot piti kot žolna