masculin, e [maskülɛ̃, in] adjectif moški; moškega spola; masculin, grammaire (= genre masculin masculin) moški spol
confection féminin masculine moška konfekcija
ligne féminin masculine moška linija, moški rod
main-d'œuvre masculine moška delovna sila
métier masculin masculin moški poklic
mode(s) féminin, (pluriel) masculine(s) moška moda
rime féminin masculine rima, ki se ne končuje na nemi e
sexe masculin masculin moški spol, moške osebe, moški
Zadetki iskanja
- masse2 [mas] féminin (veliko, leseno) kladivo; veliko kovaško kladivo, buzdovan, kij; debeli konec palice za biljard; palica z zlato, srebrno glavo, ki so jo nosili, jo nosijo v sprevodu pred odličniki (kralji, rektorji, dekani)
masse de mineur rudarsko kladivo
coup masculin de masse (figuré) močan čustven pretres (šok); pretirana cena
n'allez pas dans ce restaurant, c'est le coup de masse ne hodite v to restavracijo, tu so ubijalske cene - mathématicien, ne [-tematisjɛ̃, ɛn] masculin, féminin matematik, -ičarka
- matin [matɛ̃] masculin jutro; dopoldan
au matin de la vie v mladosti
ce matin davi, danes zjutraj
de bon, de grand matin zgodaj zjutraj, že na vse zgodaj
dès le petit, au petit matin že zgodaj zjutraj
demain (au) matin jutri zjutraj, jutri dopoldne
à deux heures, à cinq heures, à dix heures du matin ob dveh ponoči, ob petih zjutraj, od desetih dopoldne
dimanche matin v nedeljo zjutraj, dopoldne
du matin au soir od jutra do večera; ves ljubi dan
du soir au matin vso noč
tous les matins vsako jutro
hier (au) matin včeraj zjutraj, včeraj dopoldne
le matin (de bonne heure) (zgodaj) zjutraj
un (beau) matin, un de ces matins nekega (lepega) jutra
classes féminin pluriel du matin dopoldanski pouk
étoile féminin du matin (zvezda) danica
journal, édition féminin du matin jutranjik, jutranja izdaja
office masculin du matin (religion) jutranjica
être du matin zgodaj vstati
à qui se lève matin Dieu aide et prête la main rana ura zlata ura
tel rit le matin qui le soir pleurera ne hvali dneva pred nočjo - mauvais, e [movɛ, z] adjectif slab, slabe kakovosti, manjvreden; pomanjkljiv, nezadosten; hudoben, zèl; nevaren, škodljiv, neugoden; nezdrav; neprijeten; zavisten; (pre)drzen; napačen, naróben, neprimeren; razburkan, nemiren (morje); masculin, féminin zlobna oseba
le Mauvais Zlodej, Vrag, Skušnjavec, Hudič; adverbe slabó
sentir mauvais smrdeti
en mauvaise compagnie v slabi družbi
en mauvais état v slabem stanju
pas mauvais ne slab, (nikakor) ne (tako) slab
mauvaise administration, gérance slabo upravljanje, gospodarjenje
mauvais bruit masculin obrekovanje
mauvais esprit masculin, (figuré) nejasna glava; črnogledec, rovar, podpihovalec
mauvaise étoile féminin nesrečna zvezda
mauvaise foi féminin nezvestoba
mauvaise fortune féminin smola, nezgoda, nesreča
mauvais garnement masculin malopridnež, pobalin, paglavec
mauvaise graisse (médecine) odvečna maščoba
mauvaise herbe féminin plevel
mauvaise langue féminin strupen jezik
mauvais livres masculin pluriel slaba literatura, šund
mauvais œil masculin zél pogled, urok
mauvaise plaisanterie féminin slaba, neokusna šala
mauvaise récolte féminin slaba letina
mauvaise santé féminin slabo zdravje
mauvais sujet masculin pridanič, potepuh
mauvaise tête féminin trmoglavec
mauvais et bon cœur mehko srce v trdem oklepu
mauvais traitement masculin grdo ravnanje, mučenje, trpinčenje
mauvais vouloir masculin zlohotnost, zlobnost
mauvaise vue féminin slab vid, slabe oči
femme féminin de mauvaise vie deklina, prostitutka, pocestnica
avoir mauvaise bouche imeti neprijeten okus v iatih
il a mauvaise mine videti je bolan, ne dela dobrega vtisa
avoir mauvaise tête biti trmast
(familier) l'avoir, la trouver mauvaise biti jezen, nevoljen, slabe volje (zaradi česa)
il est mauvais comme la gale sama zloba ga je
il fait mauvais slabo vreme je
faire mauvaise mine à quelqu'un odbiti, zavrniti koga, hrbet mu pokazati
faire un mauvais rêve imeti neprijetne sanje
faire la mauvaise téte (zlobno) trmoglaviti
chercher une mauvaise querelle à quelqu'un iskati odvečen prepir s kom
jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
prendre quelque chose en mauvaise part zameriti kaj
ne le prenez pas en mauvaise part! ne zamerite mi tega!
passer un mauvais quart d'heure prestati hude, težke trenutke
trouver mauvais ne odobravati
ça sent mauvais (figuré) stvari se slabo obračajo
mauvaise herbe croît toujours (proverbe) kopriva ne pozebe - mécanicien, ne [mekanisjɛ̃, ɛn] adjectif strojni; masculin mehanik, strojni ključavničar, mašinist, strojnik; strojevodja; féminin (strojna) šivilja
ingénieur masculin mécanicien strojni inženir
mécanicien en automobile avtomehanik
mécanicien (de bord) ladijski strojnik
mécanicien d'avion avionski mebanik
mécanicien-dentiste masculin zobotehnik
mécanicien de précision precizni mehanik - méchanceté [mešɑ̃ste] féminin zlobnost, hudobnost; zlobna beseda, zlobno dejanje, budobija
méchanceté humaine človeška zlobnost
méchanceté gratuite zlobnost, ki avtorju ne prinese nobene koristi
agir par pure méchanceté ravnati iz čiste zlobe
faire une méchanceté à quelqu'un komu jo grdó zagosti - mèche [mɛš] féminin stenj; zažigalo, vžigalna vrvica; štrena, pramen (de cheveux las); technique sveder; vrvica biča
et mèche (populaire) in še več, in še kaj
être de mèche avec quelqu'un biti tajno domenjen ali dogovorjen, skupaj delati s kom
éventer, découvrir la mèche duhati nevarnost
couper, moucher une mèche brûlée odrezati, utrniti izgoreli stenj
vendre la mèche izdati skrivnost, tajnost
il n'y a pas mèche (familier) ne gre, je izključeno, nemogoče - méditerranéen, ne [neɛ̃, ɛn] adjectif sredozemski
climat masculin méditerranéen sredozemsko podnebje - méfiance [mefjɑ̃s] féminin nezaupanje, nezaupljivost, sum, sumničenje
avoir, éprouver de la méfiance à l'égard de quelqu'un imeti nezaupanje do koga, ne zaupati komu
dissiper la méfiance razpršiti nezaupanje
éveiller la méfiance zbuditi sum
méfiance est mère de sûreté (proverbe) previdnost je mati modrosti - mélancolie [-lɑ̃kɔli] féminin otožnost, potrtost, melanholija, melanboličnost
avoir un accès de mélancolie nenadoma postati otožen
ne pas engendrer la mélancolie biti vesel
se laisser aller à la mélancolie preda(ja)ti, prepustiti se otožnosti
tomber, sombrer dans la mélancolie postati melanholičen, otožen - mêler [mɛle] verbe transitif mešati, pomešati, zmešati (avec s); spraviti v nered; rezati (vino); figuré spojiti (à z); zaplesti (dans quelque chose v kaj)
se mêler (z)mešati se; udeležiti se, biti zraven (à quelque chose pri čem); brigati se, skrbeti (de quelque chose za kaj); péjoratif vtikati svoj nos (de quelque chose v kaj); ukvarjati se (de quelque chose s čim); baviti se; križati se (rase)
mêler quelqu'un à une affaire zaplesti koga v afero
mêler les cartes mešati karte, figuré povzročiti zmedo
mêler de l'eau et du vin mešati vodo z vinom
se mêler des affaires des autres, d'autrui vmešavati se v tuje zadeve
se mêler à la foule, au cortège pomešati se med množico, v sprevod
ne pas se mêler de quelque chose ne se vtikati v kaj
je ne m'en mêle pas za to se ne brigam
de quoi vous mêlez-vous? kaj vas to briga?
mêlez-vous de vos affaires, de ce qui vous regarde! brigajte se za svoje stvari, za to, kar se vas tiče!
il se mêle de tout v vse se vtika
le diable s'en mêle to ne gre (čisto) prav
depuis quand se mêle-t-il d'apprendre le chinois? kdaj mu je prišlo na um, da bi se učil kitajščine?
se mêler à la conversation, à la querelle poseči v pogovor, v prepir - même [mɛm] adjectif sam
le, la même isti (isto), ista
moi-même jaz sam: adverbe celó; prav, ravno
ici même prav tu
même que (populaire) še več, in celó, sicer pa
à même neposredno, naravnost iz
aujourd'hui même še danes, že danes
avant même que še preden
de même (que) prav tako (kot)
du même nom istoimenski
de moi (toi, lui ...)-même sam od sebe, spontano
par cela même prav, ravno zaradi tega, s tem
pas même niti ne
quand même kljub temu, vseeno; celó če
pour la même raison iz istega razloga
une seule et même personne ena in ista oseba
en même temps istočasno, hkrati
au même titre z isto pravico
tout de même vendarle, kljub temu
coucher à même le sol ležati, spati (kar) na tleh, na zemlji
boire à même la bouteille piti kar iz steklenice
être, rester soi-même biti, ostati isti, zvest sebi
c'est un autre moi-même to je moj drugi jaz
être à même de (faire quelque chose) moči (kaj storiti)
il en est, il en va de même pour isto je z, velja za
cela s'entend de soi-même to se razume samo po sebi
faire de même napraviti enako, prav tako
feter dans le même moule (figuré) metati v isti koš
mettre quelqu'un à même de omogočiti komu, da ...
payer de même monnaie vrniti milo za drago
cela revient au même to pride na isto
(populaire) c'est du pareil au même to je popolnoma, natančno isto
c'est la même chose to je isto, to je eno in isto
même droit pour tous! enaka, ista pravica za vse!
les mêmes choses produisent toujours les mêmes effets isti vzroki, isti učinki
ne t'attends qu'à toi-même! (proverbe) samo nase se zanašaj! - mémoire1 [memwar] féminin spomin
à la mémoire de quelqu'un v spomin na koga
de mémoire iz glave, na pamet, po spominu
de mémoire d'hommes od nekdaj, kar ljudje pomnijo
en mémoire de quelque chose v spomin na kaj
manque masculin de mémoire pozabljivost
mémoire artificielle opora spominu, familier oslovski most
mémoire de lièvre slab spomin, spomin kot sito
mémoire locale, des lieux krajevni spomin
n'avoir auczme mémoire ničesar se ne spominjati
avoir une bonne mémoire, une mémoire fidèle imeti dober, zanesljiv spomin
avoir la mémoire courte imeti slab, kratek spomin
avoir quelque chose en mémoire imeti kaj v spominu
avoir la mémoire toute fraîche, récente de quelque chose imeti (še) v svežem, dobrem spominu
conserver la mémoire de quelqu'un, de quelque chose ohraniti spomin na koga, na kaj
dire, réciter de mémoire povedati, recitirati na pamet
garder quelque chose en mémoire obdržati kaj v spominu
laisser une mémoire honorée zapustiti časten spomin
rafraîchir la mémoire de quelque chose, remettre quelque chose en mémoire à quelqu'un komu kaj zopet v spomin poklicati, spomniti koga na kaj
si j'ai bonne mémoire če se prav spominjam, če se ne motim
cela m'est sorti de la mémoire to mi je ušlo iz spomina
empreint dans la mémoire vtisnjen v spomin - ménager [menaže] verbe transitif prizanašati (quelqu'un komu), imeti obzir, obzirno ravnati (quelqu'un s kom); varčevati, biti gospodaren (quelque chose s čim); varovati, čuvati; napraviti, urediti, pripraviti (une surprise presenečenje), izvesti
se ménager čuvati se, paziti se, paziti na svoje zdravje
ménager quelque chose à quelqu'un priskrbeti komu kaj
je n'ai rien à ménager ni mi treba imeti obzira do ničesar
ne pas ménager ne varčevati
ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
se ménager selon les circonstances ravnati se po okoliščinah
ne ménager aucun effort pour ... nobenega truda se ne bati ...
ne pas ménager ses éloges, ses paroles ne varčevati s pohvalami, z besedami
ménager un chemin napraviti pot
ménager ses expressions biti umerjen v izražanju
ménager ses paroles malo govoriti
ne pas ménager sa peine, la fatigue nobenega truda se ne bati
se ménager une porte de sortie (figuré) pustiti si (ena) vratca odprta - mener [məne] verbe transitif voditi, peljati; gnari (živino); opravljati (posel); verbe intransitif voditi, peljati (à v, k); sport voditi, biti v vodstvu, biti na čelu
mener quelqu'un à la baguette (figuré) koga imeti na vrvici, ukazovati mu
mener la barque (figuré) imeti stvar v svojih rokah, voditi jo
mener quelqu'un en bateau, en barque, en double (figuré, populaire) (pre)varati koga, prelisičiti
mener grand bruit, grand tapage autour d'une affaire dvigniti velik hrup pri kaki stvari, zadevi
mener une enquête voditi preiskavo
mener quelqu'un par le (bout du) nez voditi koga za nos
mener le branle, la danse (figuré) biti vodja
mener une affaire à bonne fin, à bien zadevo srečnn izpeljati
mener en laisse, à la lisière (figuré) voditi na vrvici
n'en pas mener large (familier) vdati se
mener loin dolgo trajati (o zalogi), figuré imeti daljnosežne posledice
ne pas en mener large (familier) biti v težavah, v stiski, nemiren, v strabu
ne pas mener long de quelque chose (figuré) ne priti daleč s čim
mener par la main voditi za roko
mener à mal voditi k slabemu koncu
ne mener à rien nikamor ne voditi, nobenega smisla ne imeti
mener un train fou (sport) drveti, voziti z divjo hitrostjo
mener grand train razkošno živeti
mener une vie sans souci brezskrbno živeti
mener la vie dure à quelqu'un imeti brutalno obiast nad kom
l'argent mène le monde (proverbe) denar je sveta vladar - meníti croire, penser, être d'avis, estimer
meniti se s kom parler de quelque chose avec quelqu'un, s'entretenir avec quelqu'un, conférer avec quelqu'un
meniti se za kaj se soucier de quelque chose, s'occuper de quelque chose, faire attention à, tenir compte de
ne meniti se za kaj ne pas tenir compte de, passer outre à quelque chose, ne pas faire attention à, ne faire nul cas de quelque chose - ménjati changer, faire le change, échanger, faire un échange, troquer
menjati bankovec (denar) changer un billet de banque (de l'argent)
menjati kraj changer de lieu
menjati prostor changer de place
menjati se se succéder, alterner
ne bi rad menjal z njim, njo je ne voudrais pas être à sa place - mensonge [mɑ̃sɔ̃ž] masculin laž, neresnica; iluzija, domišljija; sleparija
gros mensonge debela laž
mensonge innocent nedolžna laž
goût masculin, penchant masculin au mensonge lažnivost
pieux mensonge, mensonge officieux laž v sili, laž iz pobožnosti ali iz usmiljenja
tissu masculin de mensonges kopica laži
commettre un mensonge zlagáti se
convaincre quelqu'un de mensonge postaviti koga na laž
dire un mensonge à quelqu'un nalagáti koga, lagati komu
songes mensonges sanje so lažnive
les mensonges ne vont pas loin laž ima kratke noge - mention [mɑ̃sjɔ̃] féminin omenitev, omemba; zaznamek; ocena
mention bien, très bien ocena dobro, prav dobro
mention honorable častna pohvala
biffer, rayer les mentions inutiles! neustrezno prečrtajte!
faire mention (expresse) de (izrecno) omeniti
ne pas faire mention de preiti