Franja

Zadetki iskanja

  • masculin, e [maskülɛ̃, in] adjectif moški; moškega spola; masculin, grammaire (= genre masculin masculin) moški spol

    confection féminin masculine moška konfekcija
    ligne féminin masculine moška linija, moški rod
    main-d'œuvre masculine moška delovna sila
    métier masculin masculin moški poklic
    mode(s) féminin, (pluriel) masculine(s) moška moda
    rime féminin masculine rima, ki se ne končuje na nemi e
    sexe masculin masculin moški spol, moške osebe, moški
  • masse2 [mas] féminin (veliko, leseno) kladivo; veliko kovaško kladivo, buzdovan, kij; debeli konec palice za biljard; palica z zlato, srebrno glavo, ki so jo nosili, jo nosijo v sprevodu pred odličniki (kralji, rektorji, dekani)

    masse de mineur rudarsko kladivo
    coup masculin de masse (figuré) močan čustven pretres (šok); pretirana cena
    n'allez pas dans ce restaurant, c'est le coup de masse ne hodite v to restavracijo, tu so ubijalske cene
  • mathématicien, ne [-tematisjɛ̃, ɛn] masculin, féminin matematik, -ičarka
  • matin [matɛ̃] masculin jutro; dopoldan

    au matin de la vie v mladosti
    ce matin davi, danes zjutraj
    de bon, de grand matin zgodaj zjutraj, že na vse zgodaj
    dès le petit, au petit matin že zgodaj zjutraj
    demain (au) matin jutri zjutraj, jutri dopoldne
    à deux heures, à cinq heures, à dix heures du matin ob dveh ponoči, ob petih zjutraj, od desetih dopoldne
    dimanche matin v nedeljo zjutraj, dopoldne
    du matin au soir od jutra do večera; ves ljubi dan
    du soir au matin vso noč
    tous les matins vsako jutro
    hier (au) matin včeraj zjutraj, včeraj dopoldne
    le matin (de bonne heure) (zgodaj) zjutraj
    un (beau) matin, un de ces matins nekega (lepega) jutra
    classes féminin pluriel du matin dopoldanski pouk
    étoile féminin du matin (zvezda) danica
    journal, édition féminin du matin jutranjik, jutranja izdaja
    office masculin du matin (religion) jutranjica
    être du matin zgodaj vstati
    à qui se lève matin Dieu aide et prête la main rana ura zlata ura
    tel rit le matin qui le soir pleurera ne hvali dneva pred nočjo
  • mauvais, e [movɛ, z] adjectif slab, slabe kakovosti, manjvreden; pomanjkljiv, nezadosten; hudoben, zèl; nevaren, škodljiv, neugoden; nezdrav; neprijeten; zavisten; (pre)drzen; napačen, naróben, neprimeren; razburkan, nemiren (morje); masculin, féminin zlobna oseba

    le Mauvais Zlodej, Vrag, Skušnjavec, Hudič; adverbe slabó
    sentir mauvais smrdeti
    en mauvaise compagnie v slabi družbi
    en mauvais état v slabem stanju
    pas mauvais ne slab, (nikakor) ne (tako) slab
    mauvaise administration, gérance slabo upravljanje, gospodarjenje
    mauvais bruit masculin obrekovanje
    mauvais esprit masculin, (figuré) nejasna glava; črnogledec, rovar, podpihovalec
    mauvaise étoile féminin nesrečna zvezda
    mauvaise foi féminin nezvestoba
    mauvaise fortune féminin smola, nezgoda, nesreča
    mauvais garnement masculin malopridnež, pobalin, paglavec
    mauvaise graisse (médecine) odvečna maščoba
    mauvaise herbe féminin plevel
    mauvaise langue féminin strupen jezik
    mauvais livres masculin pluriel slaba literatura, šund
    mauvais œil masculin zél pogled, urok
    mauvaise plaisanterie féminin slaba, neokusna šala
    mauvaise récolte féminin slaba letina
    mauvaise santé féminin slabo zdravje
    mauvais sujet masculin pridanič, potepuh
    mauvaise tête féminin trmoglavec
    mauvais et bon cœur mehko srce v trdem oklepu
    mauvais traitement masculin grdo ravnanje, mučenje, trpinčenje
    mauvais vouloir masculin zlohotnost, zlobnost
    mauvaise vue féminin slab vid, slabe oči
    femme féminin de mauvaise vie deklina, prostitutka, pocestnica
    avoir mauvaise bouche imeti neprijeten okus v iatih
    il a mauvaise mine videti je bolan, ne dela dobrega vtisa
    avoir mauvaise tête biti trmast
    (familier) l'avoir, la trouver mauvaise biti jezen, nevoljen, slabe volje (zaradi česa)
    il est mauvais comme la gale sama zloba ga je
    il fait mauvais slabo vreme je
    faire mauvaise mine à quelqu'un odbiti, zavrniti koga, hrbet mu pokazati
    faire un mauvais rêve imeti neprijetne sanje
    faire la mauvaise téte (zlobno) trmoglaviti
    chercher une mauvaise querelle à quelqu'un iskati odvečen prepir s kom
    jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
    prendre quelque chose en mauvaise part zameriti kaj
    ne le prenez pas en mauvaise part! ne zamerite mi tega!
    passer un mauvais quart d'heure prestati hude, težke trenutke
    trouver mauvais ne odobravati
    ça sent mauvais (figuré) stvari se slabo obračajo
    mauvaise herbe croît toujours (proverbe) kopriva ne pozebe
  • mécanicien, ne [mekanisjɛ̃, ɛn] adjectif strojni; masculin mehanik, strojni ključavničar, mašinist, strojnik; strojevodja; féminin (strojna) šivilja

    ingénieur masculin mécanicien strojni inženir
    mécanicien en automobile avtomehanik
    mécanicien (de bord) ladijski strojnik
    mécanicien d'avion avionski mebanik
    mécanicien-dentiste masculin zobotehnik
    mécanicien de précision precizni mehanik
  • méchanceté [mešɑ̃ste] féminin zlobnost, hudobnost; zlobna beseda, zlobno dejanje, budobija

    méchanceté humaine človeška zlobnost
    méchanceté gratuite zlobnost, ki avtorju ne prinese nobene koristi
    agir par pure méchanceté ravnati iz čiste zlobe
    faire une méchanceté à quelqu'un komu jo grdó zagosti
  • mèche [mɛš] féminin stenj; zažigalo, vžigalna vrvica; štrena, pramen (de cheveux las); technique sveder; vrvica biča

    et mèche (populaire) in še več, in še kaj
    être de mèche avec quelqu'un biti tajno domenjen ali dogovorjen, skupaj delati s kom
    éventer, découvrir la mèche duhati nevarnost
    couper, moucher une mèche brûlée odrezati, utrniti izgoreli stenj
    vendre la mèche izdati skrivnost, tajnost
    il n'y a pas mèche (familier) ne gre, je izključeno, nemogoče
  • méditerranéen, ne [neɛ̃, ɛn] adjectif sredozemski

    climat masculin méditerranéen sredozemsko podnebje
  • méfiance [mefjɑ̃s] féminin nezaupanje, nezaupljivost, sum, sumničenje

    avoir, éprouver de la méfiance à l'égard de quelqu'un imeti nezaupanje do koga, ne zaupati komu
    dissiper la méfiance razpršiti nezaupanje
    éveiller la méfiance zbuditi sum
    méfiance est mère de sûreté (proverbe) previdnost je mati modrosti
  • mélancolie [-lɑ̃kɔli] féminin otožnost, potrtost, melanholija, melanboličnost

    avoir un accès de mélancolie nenadoma postati otožen
    ne pas engendrer la mélancolie biti vesel
    se laisser aller à la mélancolie preda(ja)ti, prepustiti se otožnosti
    tomber, sombrer dans la mélancolie postati melanholičen, otožen
  • mêler [mɛle] verbe transitif mešati, pomešati, zmešati (avec s); spraviti v nered; rezati (vino); figuré spojiti (à z); zaplesti (dans quelque chose v kaj)

    se mêler (z)mešati se; udeležiti se, biti zraven (à quelque chose pri čem); brigati se, skrbeti (de quelque chose za kaj); péjoratif vtikati svoj nos (de quelque chose v kaj); ukvarjati se (de quelque chose s čim); baviti se; križati se (rase)
    mêler quelqu'un à une affaire zaplesti koga v afero
    mêler les cartes mešati karte, figuré povzročiti zmedo
    mêler de l'eau et du vin mešati vodo z vinom
    se mêler des affaires des autres, d'autrui vmešavati se v tuje zadeve
    se mêler à la foule, au cortège pomešati se med množico, v sprevod
    ne pas se mêler de quelque chose ne se vtikati v kaj
    je ne m'en mêle pas za to se ne brigam
    de quoi vous mêlez-vous? kaj vas to briga?
    mêlez-vous de vos affaires, de ce qui vous regarde! brigajte se za svoje stvari, za to, kar se vas tiče!
    il se mêle de tout v vse se vtika
    le diable s'en mêle to ne gre (čisto) prav
    depuis quand se mêle-t-il d'apprendre le chinois? kdaj mu je prišlo na um, da bi se učil kitajščine?
    se mêler à la conversation, à la querelle poseči v pogovor, v prepir
  • même [mɛm] adjectif sam

    le, la même isti (isto), ista
    moi-même jaz sam: adverbe celó; prav, ravno
    ici même prav tu
    même que (populaire) še več, in celó, sicer pa
    à même neposredno, naravnost iz
    aujourd'hui même še danes, že danes
    avant même que še preden
    de même (que) prav tako (kot)
    du même nom istoimenski
    de moi (toi, lui ...)-même sam od sebe, spontano
    par cela même prav, ravno zaradi tega, s tem
    pas même niti ne
    quand même kljub temu, vseeno; celó če
    pour la même raison iz istega razloga
    une seule et même personne ena in ista oseba
    en même temps istočasno, hkrati
    au même titre z isto pravico
    tout de même vendarle, kljub temu
    coucher à même le sol ležati, spati (kar) na tleh, na zemlji
    boire à même la bouteille piti kar iz steklenice
    être, rester soi-même biti, ostati isti, zvest sebi
    c'est un autre moi-même to je moj drugi jaz
    être à même de (faire quelque chose) moči (kaj storiti)
    il en est, il en va de même pour isto je z, velja za
    cela s'entend de soi-même to se razume samo po sebi
    faire de même napraviti enako, prav tako
    feter dans le même moule (figuré) metati v isti koš
    mettre quelqu'un à même de omogočiti komu, da ...
    payer de même monnaie vrniti milo za drago
    cela revient au même to pride na isto
    (populaire) c'est du pareil au même to je popolnoma, natančno isto
    c'est la même chose to je isto, to je eno in isto
    même droit pour tous! enaka, ista pravica za vse!
    les mêmes choses produisent toujours les mêmes effets isti vzroki, isti učinki
    ne t'attends qu'à toi-même! (proverbe) samo nase se zanašaj!
  • mémoire1 [memwar] féminin spomin

    à la mémoire de quelqu'un v spomin na koga
    de mémoire iz glave, na pamet, po spominu
    de mémoire d'hommes od nekdaj, kar ljudje pomnijo
    en mémoire de quelque chose v spomin na kaj
    manque masculin de mémoire pozabljivost
    mémoire artificielle opora spominu, familier oslovski most
    mémoire de lièvre slab spomin, spomin kot sito
    mémoire locale, des lieux krajevni spomin
    n'avoir auczme mémoire ničesar se ne spominjati
    avoir une bonne mémoire, une mémoire fidèle imeti dober, zanesljiv spomin
    avoir la mémoire courte imeti slab, kratek spomin
    avoir quelque chose en mémoire imeti kaj v spominu
    avoir la mémoire toute fraîche, récente de quelque chose imeti (še) v svežem, dobrem spominu
    conserver la mémoire de quelqu'un, de quelque chose ohraniti spomin na koga, na kaj
    dire, réciter de mémoire povedati, recitirati na pamet
    garder quelque chose en mémoire obdržati kaj v spominu
    laisser une mémoire honorée zapustiti časten spomin
    rafraîchir la mémoire de quelque chose, remettre quelque chose en mémoire à quelqu'un komu kaj zopet v spomin poklicati, spomniti koga na kaj
    si j'ai bonne mémoire če se prav spominjam, če se ne motim
    cela m'est sorti de la mémoire to mi je ušlo iz spomina
    empreint dans la mémoire vtisnjen v spomin
  • ménager [menaže] verbe transitif prizanašati (quelqu'un komu), imeti obzir, obzirno ravnati (quelqu'un s kom); varčevati, biti gospodaren (quelque chose s čim); varovati, čuvati; napraviti, urediti, pripraviti (une surprise presenečenje), izvesti

    se ménager čuvati se, paziti se, paziti na svoje zdravje
    ménager quelque chose à quelqu'un priskrbeti komu kaj
    je n'ai rien à ménager ni mi treba imeti obzira do ničesar
    ne pas ménager ne varčevati
    ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
    se ménager selon les circonstances ravnati se po okoliščinah
    ne ménager aucun effort pour ... nobenega truda se ne bati ...
    ne pas ménager ses éloges, ses paroles ne varčevati s pohvalami, z besedami
    ménager un chemin napraviti pot
    ménager ses expressions biti umerjen v izražanju
    ménager ses paroles malo govoriti
    ne pas ménager sa peine, la fatigue nobenega truda se ne bati
    se ménager une porte de sortie (figuré) pustiti si (ena) vratca odprta
  • mener [məne] verbe transitif voditi, peljati; gnari (živino); opravljati (posel); verbe intransitif voditi, peljati (à v, k); sport voditi, biti v vodstvu, biti na čelu

    mener quelqu'un à la baguette (figuré) koga imeti na vrvici, ukazovati mu
    mener la barque (figuré) imeti stvar v svojih rokah, voditi jo
    mener quelqu'un en bateau, en barque, en double (figuré, populaire) (pre)varati koga, prelisičiti
    mener grand bruit, grand tapage autour d'une affaire dvigniti velik hrup pri kaki stvari, zadevi
    mener une enquête voditi preiskavo
    mener quelqu'un par le (bout du) nez voditi koga za nos
    mener le branle, la danse (figuré) biti vodja
    mener une affaire à bonne fin, à bien zadevo srečnn izpeljati
    mener en laisse, à la lisière (figuré) voditi na vrvici
    n'en pas mener large (familier) vdati se
    mener loin dolgo trajati (o zalogi), figuré imeti daljnosežne posledice
    ne pas en mener large (familier) biti v težavah, v stiski, nemiren, v strabu
    ne pas mener long de quelque chose (figuré) ne priti daleč s čim
    mener par la main voditi za roko
    mener à mal voditi k slabemu koncu
    ne mener à rien nikamor ne voditi, nobenega smisla ne imeti
    mener un train fou (sport) drveti, voziti z divjo hitrostjo
    mener grand train razkošno živeti
    mener une vie sans souci brezskrbno živeti
    mener la vie dure à quelqu'un imeti brutalno obiast nad kom
    l'argent mène le monde (proverbe) denar je sveta vladar
  • meníti croire, penser, être d'avis, estimer

    meniti se s kom parler de quelque chose avec quelqu'un, s'entretenir avec quelqu'un, conférer avec quelqu'un
    meniti se za kaj se soucier de quelque chose, s'occuper de quelque chose, faire attention à, tenir compte de
    ne meniti se za kaj ne pas tenir compte de, passer outre à quelque chose, ne pas faire attention à, ne faire nul cas de quelque chose
  • ménjati changer, faire le change, échanger, faire un échange, troquer

    menjati bankovec (denar) changer un billet de banque (de l'argent)
    menjati kraj changer de lieu
    menjati prostor changer de place
    menjati se se succéder, alterner
    ne bi rad menjal z njim, njo je ne voudrais pas être à sa place
  • mensonge [mɑ̃sɔ̃ž] masculin laž, neresnica; iluzija, domišljija; sleparija

    gros mensonge debela laž
    mensonge innocent nedolžna laž
    goût masculin, penchant masculin au mensonge lažnivost
    pieux mensonge, mensonge officieux laž v sili, laž iz pobožnosti ali iz usmiljenja
    tissu masculin de mensonges kopica laži
    commettre un mensonge zlagáti se
    convaincre quelqu'un de mensonge postaviti koga na laž
    dire un mensonge à quelqu'un nalagáti koga, lagati komu
    songes mensonges sanje so lažnive
    les mensonges ne vont pas loin laž ima kratke noge
  • mention [mɑ̃sjɔ̃] féminin omenitev, omemba; zaznamek; ocena

    mention bien, très bien ocena dobro, prav dobro
    mention honorable častna pohvala
    biffer, rayer les mentions inutiles! neustrezno prečrtajte!
    faire mention (expresse) de (izrecno) omeniti
    ne pas faire mention de preiti