fortune [fɔrtün] féminin premoženje, bogastvo; usoda; (srečen) slučaj, sreča; marine zasilno jadro
la Fortune Fortuna, boginja sreče
fortune nationale, sociale narodno, družbeno premoženje
bonne, mauvaise fortune sreča, smola
bonne fortune (figuré) galantna, ljubezenska avantura
fortune du pot možnost dobrega ali slabega obeda
rester à la fortune du pot nepovabljen (nepričakovano) ostati pri obedu
fortunes de la mer nevarnosti na morju, riziko na morju
de fortune zasilen, začasen, provizoričen
bandage masculin de fortune zasilna obveza
moyens masculin pluriel de fortune zasilna sredstva (ki so pač pri roki)
champ masculin de fortune zasilno pristajališče (letališče)
revers masculin de fortune udarec usode, nesreča
avoir de la fortune biti premožen
bâtir, gagner une fortune ustvariti, pridobiti si premoženje
il est favorisé par la fortune sreča mu je naklonjena
faire fortune obogateti, dobiti lep položaj
faire contre mauvaise fortune bon cœur kljubovati udarcem usode
hériter d'une belle fortune podedovati lepo premoženje
tenter fortune poskusiti srečo
chacun est l'artisan de sa fortune vsak je svoje sreče kovač
Zadetki iskanja
- fourvoyer [-waje] verbe transitif speljati (na napačno pot, v zablodo)
se fourvoyer iti po napačni poti, zabloditi, zaiti (dans v), zgrešti pot, figuré izgubiti se
le guide a fourvoyé les touristes vodnik je peljal turiste po napačni poti
les mauvais exemples fourvoient les jeunes gens slabi zgledi zapeljejo mlade ljudi na slaba pota - frayer [frɛje] verbe transitif (o)drgniti; utreti, utirati; verbe intransitif občevati (avec quelqu'un s kom); drstiti se
frayer le chemin, la voie à quelqu'un komu pot utreti
se frayer un passage, une route, un chemin (à travers, parmi la foule) utreti si pot (skozi množico)
route féminin peu frayée malo frekventirana cesta
nous frayons peu avec les voisins imamo malo stikov s sosedi
la perche ne fraie qu'à l'âge de trois ans ostriž se drsti šele pri starosti treh let - glúh sourd
gluh na enem ušesu sourd d'une oreille
gluhega se delati faire la sourde oreille
gluh za vse prošnje sourd à toutes les prières (ali supplications)
pridigati gluhim ušesom prêcher dans le désert, parler à des sourds
gluh ko zemlja sourd comme un pot - Gólgota Golgotha
pot na Golgoto chemin moški spol du Calvaire - gôzden forestier, de forêt, de bois
gozdno bogastvo richesse ženski spol en forêts
gozdna pot chemin moški spol forestier
gozdni požar incendie moški spol de forêt
gozdna uprava administration ženski spol des (Eaux et) Forêts - grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande
le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
les grands odrasli, veliki
les quatre grands štiri svetovne velesile
grand âge visoka starost
grand air masculin svež zrak
grand blessé masculin težek ranjenec
grand chemin masculin glavna pot
grande communication féminin glavna prometna cesta
grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
grand duc velika uharica
grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
grand ennemi smrtni sovražnik
grande exploitation veleobrat
grand fleuve velereka, veletok
grand froid oster, hud mraz
grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
grande gelée féminin huda zmrzal
la Grande guerre (prva) svetovna vojna
un grand homme velik, znamenit človek
un homme grand (po postavi) velik človek
les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
grand magasin masculin veleblagovnica
grand maitre veliki mojster
grand monde masculin gornja plast družbe
grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
(tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
grande personne féminin odrasla oseba
les grandes personnes odličniki
grands et petits veliki in mali
grand propriétaire (foncier) veleposestnik
grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
grande puissance velesila
grand e ville velemesto
grande vitesse (železnica) brzovozno blago
Grand Turc turški sultan
au grand air na prostem
au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
au grand jour pri belem dnevu
au grand soleil v polnem soncu
de grand cœur iz srca rad
de grand matin navsezgodaj zjutraj
en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
en grand nombre v velikem številu
en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
sur une grande échelle v velikem merilu
aller grand train hitro iti
avoir grand air imenitno izgledati
avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
avoir grand-peur zelo se bati
avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
être plus grand que nature presegati človeške moči
il est grand temps skraini čas je
c'est grand! to je sijajno!
faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
il fait grand jour beli dan je
mener grand train razkošno živeti
se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec - grelot [grəlo] masculin kraguljček, zvonček; ropotulja
avoir les grelots (figuré, populaire) tresti se
atlacher le grelot (figuré) začeti, odpreti pot težavni stvari, dati alarm, iniciativo
faire sonner son grelot velik krik, hrup zagnati, delati tamtam
mettre une sourdine à son grelot (figuré) tišji, manjši postati - grès [grɛ] masculin peščenec; pesek; (= grès cérame, poterie féminin de grès) beloprstena kamnina, posoda
pot masculin de grès lonec iz kamnine
grès bigarré pisani peščenec
carrière féminin de grès peščenica - infléchir [ɛ̃flešir] verbe transitif (navznoter) ukriviti, upogniti; figuré preusmeriti
infléchir le cours des événements, sa politique preusmeriti tok dogodkov, svojo politiko
infléchir sa route vers spremeniti, preusmeriti svojo pot proti
s'infléchir kreniti v drugo smer, preusmeriti se
le cours du fleuve s'infléchit vers le nord tok reke zavije proti severu - inonder [inɔ̃de] verbe transitif po-, pre-plaviti; na-, pre-močiti
la sueur inonde son visage pot mu obliva obraz
j'ai été inondé par une averse ploha me je čisto premočila
inonder un pays de produits étrangers preplaviti deželo s tujimi proizvodi
une joie immense inonde mon cœur srce mi je prepolno veselja
s'inonder les cheveux de parfum namočiti si lase s parfumom, naparfumirati si lase
Paris est inondé de touristes Pariz je preplavljen s turisti - interroger [-rɔže] verbe transitif vprašati; izpraševati (en, sur o), intervjuvati; juridique zasliš(ev)ati; pazljivo opazovati, študirati; familier za svet vprašati
interroger sa conscience vest si izprašati
interroger un inculpé zasliševati obtoženca
interroger un agent de police sur la direction à prendre vprašati policaja za pot
interroger sa mémoire skušati se spomniti
interroger le passé pour comprendre le présent za razumevanje sedanjosti iskati informacije, podatke v preteklosti
s'interroger spraševati se, stavljati si vprašanja, biti v negotovosti (sur glede) - issue [isü] féminin izhod; izid; iztok; figuré rezultat, posledica, uspeh; pluriel odpadki, otrobi, mekine
issue secrète tajen izhod
à l'issue de na kraju, na koncu
sans issue brezizhoden, brezupen
chemin masculin sans issue pot brez izhoda, slepa ulica
cousin masculin issue de germains bratranec v drugem kolenu
il n'y a pas d'autre issue ni drugega izhoda
avoir issue sur imeti izhod na, voditi na
avoir une heureuse issue srečno se končati
craindre l'issue fatale bati se smrtnega izida
se ménager une issue pustiti si prost izhod (odprta vrata)
ne pas voir d'issue (figuré) ne videti izhoda; ne vedeti, kako se bo stvar razvijala - izkŕčiti essarter, défricher
izkrčiti si pot se frayer un chemin - joncher [žɔ̃še] verbe transitif natresti, posuti (tla) (de z); ležati, biti raztresen (po tleh)
joncher le sol de fleurs posuti tla s cvetjem
les fleurs jonchent les allées du jardin cvetje leži po vrtnih drevoredih
route féminin jonchée d'obstacles z zaprekami posuta ali posejana pot - jour [žur] masculin dan; (dnevna) svetloba, luč; pluriel (človeško) življenje
le jour apparaît, se lève dani se
à jour (tkanina) luknjičast; na tekočem, ažur
à la tombée du jour v mraku
au (grand) jour pri (dobri) dnevni luči
exposer, étaler quelque chose au grand jour (figuré) raztrobiti kaj
au petit jour, à la pointe du jour v jutranjem svitu
au jour le jour iz dneva v dan, sproti, od danes na jutri, tjavdan
au premier jour, un de ces jours v kratkem, v prihodnjih dneh
jour à jour dan za dnem
avant le jour pred dnevnim svitom
dans huit jours čez teden dni, v enem tednu
de jour podnevi, čez dan
officier de jour dežurni častnik
de ce jour današnji
de deux, quatre jours (figuré) novopečen
de deux jours l'un vsak drugi dan
de jour en jour dan za dnem
de mes jours v vsem mojem življenju
de nos jours dandanes, danes
de tous les jours vsakodneven
d'un jour enodneven; kratkotrajen
bonheur masculin d'un jour zelo kratka sreča
d'un jour à l'autre z dneva v dan, vsak dan
du jour tega (današnjega) dne, sodoben
le goût du jour sodoben okus
l'homme du jour najslavnejši človek v tem trenutku
du jour au lendemain (kar) čez noč, hitro
du premier jour od prvega dne
depuis huit jours že teden dni
en plein jour pri belem dnevu
l'autre jour, ces derniers jours oni dan, te dni, pred kratkim; nedavno
le jour de na dan
le jour précédent, suivant prejšnji, naslednji dan
nuit et jour noč in dan
par jour dnevno, na dan, vsak dan
jour par jour dan za dnem
(pendant) le jour podnevi, čez dan
(pendant) des jours entiers cele dneve
sous un jour (dé)favorable v (ne)ugodni luči
sur ses vieux jours na svoje stare dni, v svoji starosti
tous les jours vse dni, vsak dan
un jour ou l'autre ta ali oni dan, prej ali slej
jour de l'an novoletni dan
jour artificiel umetna luč, razsvetljava
jours caniculaires pasji dnevi
jour de conciliation (juridique) termin za poravnavo
jour de congé dan dopusta, (dela, šole) prost dan
jour de déchéance plačilni dan (za menico)
jour de deuil dan žalovanja
jour de l'échéance dan zapadlosti, rok, termin
jour férié (national, légal) (narodni, zakoniti) praznik
jour de fête praznik
jour de foire semanji dan
jour de guigne (familier) nesrečen dan
jour intercalaire prestopni dan
jour de la lessive pralni dan, dan pranja
jour du marché tržni dan
jour de naissance, jour natal rojstni dan
jour de noces, de la mort dan poroke, smrti
jour ouvrable delavnik, delavni (navadni) dan
jour de paie plačilni dan
jour (de réception) sprejemni dan
jour du scrutin (politique) dan volitev
jour de travail delovni dan
clair comme le jour jasen, očiten, evidenten
c'est clair comme le jour to je jasno ko beli dan
c'est comme le jour et la nuit to je kot noč in dan, to je nekaj čisto drugega
c'est mon jour danes imam službo, danes sem jaz na vrsti
à chaque jour suffit son mal, sa peine vsak dan ima svoje nadloge
les jours se suivent et ne se ressemblent pas časi se spreminjajo
beau comme le jour zelo lep, lepo oblečen
chute féminin du jour znočitev
demi-jour somrak; figuré pomračitev, negotovost
équipe féminin de jour dnevni posad (šiht)
exploitation féminin à jour dnevni kop (v rudniku)
faux jour slaba luč (tudi figuré)
grand jour svetel, bel dan
mauvais jour slab, nesrečen dan
naissance féminin, pointe féminin du jour (dnevni) svit
ordre masculin du jour dnevni red
percé à jour preluknjan, predrt
petit jour svit, svitanje
les vieux jours starost, dnevi v starosti
attenter aux jours de quelqu'un komu po življenju streči
avoir son jour imeti (svoj) sprejemni dan
cacher le jour à quelqu'un biti komu na luči, luč komu zaslanjati
donner le jour (à un enfant), à quelque chose roditi (otroka), spraviti v življenje
donner un beau jour à quelque chose nekaj v pravo luč postaviti
donner les, ses huit jours à quelqu'un komu službo odpovedati
être à jour biti na tekočem, sproti reševati (zadeve, posle), biti ažuren
être dans son bon jour biti v dobrem razpoloženju, dobre volje
être de jour imeti dežurno službo, biti dežuren
il fait jour dan je, svetlo je
se faire jour daniti se; na dan priti; pot si utreti, uveljaviti se
faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
jeter le, du jour sur quelque chose pojasniti, razjasniti kaj
mettre à jour spraviti na tekoče, narediti ažurno, opraviti, rešiti (pošto), urediti, razčistiti kaj
mettre au jour na dan prinesti, na svet prinesti, izdati (knjigo); seznaniti
mettre dans son vrai jour v pravo luč postaviti
montrer, présenter, voir sous un jour favorable pokazati, predstaviti, videti v ugodni luči
noter ses dépenses au jour le jour vsak dan sproti si zapisovati izdatke
percer à jour (figuré) razkriti
la police a percé à jour le réseau secret des trafiquants de stupéfiants policija je odkrila tajno mrežo prekupčevalcev z mamili
prendre jour pour quelque chose določiti dan za kaj; domeniti se (avec quelqu'un s kom)
priver quelqu'un du jour, ravir le jour à quelqu'un komu življenje vzeti
tenir quelqu'un à jour sproti obveščati koga
venir à jour priti na dan
vivre au jour le jour živeti od danes na jutri, iz rok v usta, tjavdan
voir le jour zagledati luč sveta, priti na dan, iziti (knjiga) - karavánski
karavnska pot route ženski spol des caravanes - káša bouillie ženski spol , gruau moški spol ; (grahova, krompirjeva) purée ženski spol
mlečna kaša bouillie au lait
ovsena kaša gruau d'avoine
prosena kaša bouillie de millet
riževa kaša bouillie de riz, riz moški spol au lait
hoditi kot mačka okrog vrele kaše tourner autour du pot - komét (astronomija) comète ženski spol
pot kometa orbite ženski spol cométaire
rep kometa queue ženski spol de comète - komólec anatomija coude moški spol ; (dolž. mera) coudée ženski spol (44 cm)
nasloniti se na komolce s'appuyer sur les coudes
nasloniti, opreti se s komolci na kaj s'accouder à (ali sur) quelque chose
suniti koga s komolcem donner un coup de coude à quelqu'un, pousser quelqu'un du coude, coudoyer quelqu'un
utreti si pot s komolci jouer des coudes pour se frayer un chemin
komolčna mišica muscle moški spol cubital
komolčni sklep (anatomija) articulation ženski spol du coude
(sabljanje) komolčni ščitnik portège-coude moški spol