Franja

Zadetki iskanja

  • souffler [sufle] verbe intransitif pihati; puhati; dihati; sopsti, s težavo dihati, hropsti; oddahniti si; verbe transitif pihati (steklo); upihniti; napihniti; šepetati, prišepetavati, suflirati; figuré osupiti

    souffler un acteur suflirati igralcu
    souffler un ballon napihniti balon, (veliko) žogo
    souffler une bougie upihniti svečo
    souffler le feu podpihovati ogenj
    souffler un emploi à quelqu'un prevzeti komu službo, dobiti službo na škodo koga drugega
    il lui a soufflé sa maîtresse prevzel mu je ljubico
    souffler quelque chose à quelqu'un komu kaj izpred nosa vzeti
    souffler la discorde netiti neslogo
    ne pas souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
    souffler quelque chose à (l'oreille de) quelqu'un komu na uho kaj šepetati; skrivaj mu povedati
    tu peux souffler dessus (familier) to si lahko za klobuk vtakneš
    il croit qu'il va y arriver en soufflant dessus misli, da bo to z lahkoto dosegel, da je to lahko
    souffler dans ses doigts pour les réchauffer pihati si v prste, da bi jih ogreli
    observer, regarder d'où, de quel côté souffle le vent opazovati, kako se bodo razvijali dogodki
    dès qu'il court un peu, il se met à souffler čim malo teče, že je ves zasopel
    laisse-moi le temps pour souffler pusti mi, daj mi časa, da pridem do sape
    nous avons été soufflés en apprenant son divorce zelo nas je osupilo, ko smo zvedeli za njegovo razvezo (ločitev)
    souffler comme un bœuf, comme un cachatot, comme un phoque sopsti kot vol, kot kovaški meh
  • souligner [sulinje] verbe transitif podčrtati; figuré poudariti, dati poudarek (quelque chose čemu)

    souligner un mot au crayon rouge podčrtati besedo z rdečim svinčnikom
    souligner l'importance de quelque chose poudariti važnost, pomembnost kake stvari
  • spoznáven de reconnaissance, de la connaissance, d'identité, distinctif

    spoznavno geslo mot moški spol de passe
    spoznavna teorija théorie ženski spol de la connaissance
    spoznavna zmožnost faculté ženski spol de connaître, connaissance ženski spol, intelligence ženski spol, entendement moški spol
    spoznavni znak signe particulier (ali distinctif), marque distinctive, caractéristique ženski spol
    spoznavno znamenje signe moški spol (ali marque ženski spol) de reconnaissance
  • spregovoríti commencer à parler; prendre la parole

    samo nekaj besed spregovoriti n'échanger que queiques mots
    ne besede ne spregovoriti ne dire (ali souffler) mot
    ne dati spregovoriti ne pas laisser parler
  • stávkoven de gréve

    stavkovna blagajna fonds moški spol de gréve
    stavkovno gibanje mouvement moški spol de gréve
    stavkovni odbor comité moški spol de gréve
    stavkovna parola mot moški spol d'ordre de gréve
    stavkovna podpora allocation ženski spol de gréve
    stavkovna straža piquet moški spol de gréve
    stavkovni val vague ženski spol de gréves
  • strict, e [strikt] adjectif strog; natančen

    discipline féminin stricte stroga disciplina
    professeur masculin strict strog, natančen profesor
    principes masculin pluriel stricts stroga načela
    le strict nécessaire, le strict minimum najnujnejše, skrajni minimum
    c'est la stricte vérité to je čista resnica
    au sens strict du mot v najbolj točnem pomenu besede
    dans la plus stricte intimité v najožjem krogu (družine, znancev)
  • substituer [süpstitɥe] verbe transitif nadomestiti, zamenjati; podtakniti (otroka), postaviti namesto (à quelque chose česa), substituirati; juridique postaviti koga za dediča namesto nekoga drugega

    substituer quelqu'un à son héritier principal postaviti koga drugega za svojega glavnega dediča
    substituer un mot à un autre mot besedo nadomestiti, zamenjati z drugo besedo
    se substituer postaviti sebe na mesto koga drugega; nadomestovati, zastopati (à quelqu'un koga)
    le sous-directeur s'est substitué au directeur pour prendre certaines décisions poddirektor je nadomestil direktorja za nekatere odločitve
  • suffixé, e [süfikse] adjectif ki ima pripono

    mot masculin suffixé beseda s pripono (npr. logement, garage)
  • suppression [süprɛsjɔ̃] féminin odstranitev, ukinitev, črtanje; prepoved izhajanja; zatrtje, zatiranje, zadušitev (upora); prikrivanje, zamolčanje, utaja; médecine izostanek

    suppression d'électricité zapora, ukinitev električnega toka
    (juridique) suppression d'enfant, de part utaja, prikrivanje otroka
    suppression des libertés ukinitev svoboščin
    suppression d'un mot dans le texte črtanje (ene) besede v besedilu
  • supprimer [süprime] verbe transitif ukiniti, odpraviti; uničiti; močnó zmanjšati; črtati, izpustiti; zatreti, potlačiti; odstraniti (= usmrtiti)

    se supprimer vzeti si življenje, napraviti samomor
    supprimer des difficultés, les obstacles odpraviti, odstraniti težave, ovire
    supprimer une loi, une institution ukiniti, odpraviti zakon, institucijo
    supprimer la douleur ustaviti, odpraviti bolečino
    l'avion supprime les distances letalo močnó zmanjša razdalje
    supprimer un mot črtati, izpustiti besedo
  • syllabe [silab] féminin zlog

    syllabe initiale, finale začetni, končni zlog
    syllabe ouverte, fermée odprt, zaprt zlog
    mot masculin d'une syllabe enozložna beseda
    vers masculin de dix syllabes stih desetih zlogov, deseterec
    ne pas prononcer une syllabe nobene besede ne reči
  • tabou [tabu] masculin, religion, figuré prepoved, nedotakljivost, tabu; adjectif nedotakljiv, prepovedan, svet

    lieu masculin, mot masculin tabou prepovedan kraj, beseda
    employé masculin tabou nameščenec, ki se ne sme kritizirati
  • technique [tɛknik] adjectif tehničen, tehniški; féminin tehnika, familier metoda, postopek, prijem

    mot masculin, expression féminin technique strokovna beseda, izraz
    développement masculin, équipement masculin technique tehnični razvoj, oprema
    enseignement masculin technique strokovno šolstvo
    progrès masculin pluriel techniques tehnični napredek
    (familier) n'avoir pas la bonne technique ne znati se lotiti, ne imeti prijema, ne znati ravnati z
  • témoin [temwɛ̃] masculin priča; figuré znak, dokaz; biologie poskusna žival (rastlina); sport štafetna palica

    témoin à charge, à décharge obremenilna, razbremenilna priča
    témoin oculaire očividec
    témoin des mariés priča pri poroki
    témoin principal, numéro un, témoin-clef glavna priča
    audition féminin des témoins zasliševanje prič
    déclaration féminin de témoin izpoved priče
    faux témoin kriva priča
    témoin impartial nepristranska priča
    lampe-témoin féminin kontrolna luč
    assermenter un témoin zapriseči pričo
    déposer comme témoin izpovedati kot priča
    être témoin de quelque chose biti priča česa, biti navzoč pri čem
    mes yeux en sont témoins z lastnimi očmi sem to videl
    ce mot n'existait pas au 16e siècle, témoin les dictionnaires de l'époque ta beseda ni obstajala v 16. stoletju, dokaz temu so slovarji iz tiste dobe
    parler sans témoins govoriti med štirimi očmi
    prendre quelqu'un à témoin sklicevati se na koga, za pričo ga poklicati
  • tendre1 [tɑ̃drə] adjectif nežen; mehek, mil; ljubeznjiv; ganljiv; figuré občutljiv, nežno čuteč; masculin, vieilli ljubezen, nežnost

    dès l'âge tendre od zgodnje mladosti
    bois masculin tendre mehek les
    mot masculin tendre ljubkovalna, sladka beseda
    cœur masculin tendre mehko srce
    avoir l'âme tendre biti zelo rahločuten
    être tendre comme la rosée (kar) stopiti se v ustih
    n'être pas tendre pour quelqu'un ne ravnati s kom z rokavicami, biti strog s kom
    cet homme n'est pas un tendre ta človek ne pozna nežnosti
  • terminer [tɛrmine] verbe transitif (do)končati, dovršiti; zaključiti, opraviti

    se terminer končati se
    ce mot se termine par un x ta beseda se končuje na x
    ces verbes se terminent en -er ti glagoli se končujejo na -er
    se terminer en drame končati se z dramo
    en avoir terminé (avec un travail) končno dokončati (neko delo)
  • tétrasyllabique [-bik] adjectif štirizložen

    mot masculin tétrasyllabique štirizložna beseda
  • toucher1 [tuše] verbe transitif (p)otipati, prijeti za, zadeti; dotakniti se, dotikati se; dvigniti, dobiti, prejeti (denar); igrati (orgle); vnovčiti (ček); tikati se (česa); biti v sorodu z; sporočiti, povedati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); figuré ganiti, prevzeti, (pri)zadeti; verbe intransitif dotakniti se (à quelque chose česa); biti ali priti čisto blizu; zadeti ob, mejiti (à na); musique igrati (de quelque chose na kaj); marine zapluti (à un port v pristanišče); juridique spremeniti (à une loi zakon); figuré tikati se (à quelque chose česa)

    se toucher dotikati se, zadeti eden ob drugega, mejiti medsebojno
    pas touche! (familier) ne dotikaj se!
    touchez-là! udarite! dajte roko! (pri sklenjeni kupčiji)
    toucher un adversaire à l'épaule zadeti nasprot-nika v ramo
    où peut-on vous toucher? kje vas lahko dobim(o)?
    toucher du bout des doigts otipa(va)ti, figuré biti blizu cilja
    toucher au but doseči cilj
    il touche à la cinquantaine bliža se svojemu petdesetemu letu
    il me toucha à l'épaule dotaknil se je moje rame, potipal mi je ramo
    toucher à sa fin bližati se koncu, nagibati se h koncu
    toucher le fond priti z nogami do dna (v vodi), lahko stati v vodi
    toucher la main à quelqu'un dati komu roko (pri pozdravu)
    toucher son mois prejeti svojo mesečno plačo
    toucher le port zapluti v pristanišče
    toucher au port (figuré) bližati se cilju
    toucher des roues (aéronautique) pristati (na zemljo)
    toucher un mot à quelqu'un de quelque chose povedati, omeniti komu kaj
    toucher à une question, à un problème dotakniti se vprašanja, problema
    toucher quelqu'un par téléphone doseči koga telefonično
    toucher au vif (figuré) zadeti v živo
    il n'a jamais touché à un volant on ni nikoli šofiral
    n'avoir pas l'air d'y toucher (figuré, familier) skrivati svojo igro, potuhnjeno ravnati, biti nedolžnega videza (kot da ne bi znali do tri šteti)
    faire toucher quelque chose au doigt et à l'œil (figuré) jasno, otipljivo komu kaj pojasniti
    se laisser toucher (figuré) pustiti se omehčati
    se toucher dans la main seči si v roko
    les extrêmes se touchent nasprotja imajo (često) kaj skupnega
  • traître [trɛtrə] adjectif izdajalski; zahrbten, potuhnjen; masculin izdajalec

    ce vin est traître to vino je zahrbtno, nevarno
    être traître à sa patrie biti izdajalec svoje domovine
    prendre quelqu'un en traître s kom zahrbtno, potuhnjeno ravnati
    il n'a rien dit, pas un traître mot niti besedice ni črhnil
    (humour) traître, traîtresse izdajalec, -lka, zahrbtnež -ica
    tu as menti, traîtresse! lagala si, izdajalka!
  • trivial, e, aux [trivjal, vjo] adjectif trivialen, prostaški, vulgaren; robat, obscen; navaden, vsakdanji

    mot masculin trivial robata beseda
    faire une plaisanterie triviale narediti robato, kosmato šalo