Franja

Zadetki iskanja

  • grossir [grosir] verbe transitif odebeliti, okrepiti, povečati; pretiravati; verbe intransitif (z)rediti se, odebeliti se; naraščati, narasti

    grossir sa voix povzdigniti svoj glas
    la fonte des neiges grossit les fleuves topljenje snega povzroča naraščanje rek
    les fleuves grossissent reke naraščajo
    la mer grossit morje postaja razburkano
    vous avez grossi zredili ste se
    mes économies ont grossi moji prihranki so se povečali
    le microscope grossit 500 fois mikroskop poveča 500-krat
    les journaux grossissent l'affaire časniki napihujejo zadevo
    son imagination a grossi le danger, les difficultés njegova domišljija je povečala, pretiravala nevarnost, težave
    se grossir narasti
    se grossir quelque chose nekaj si večje predstavljati
  • histoire [istwar] féminin zgodovina; zgodba, pripoved; figuré laž, sleparija, pravljica; nevšečnost, sitnost; zadeva

    histoire d'amour ljubezenska zgodba
    histoire ancienne, du moyen âge, moderne, contemporaine zgodovina starega veka, srednjega veka, moderna, sodobna
    histoire de l'art, de la civilisation zgodovina umetnosti, civilizacije
    histoire à dormir debout zelo dolgočasna zgodba
    histoire horrible, humoristique srhljiva zgodba, humoreska
    histoire de la littérature, littéraire slovstvena zgodovina
    histoire naturelle prirodopis
    histoire de rire, de s'amuser vesela, zabavna zgodba
    histoire sainte biblijska zgodba
    histoire universelle, mondiale obča, svetovna zgodovina
    avoir des histoires avec quelqu'un imeti nevšečnosti s kom
    il me cherche une histoire išče prepira z menoj
    être de l'histoire pripadati zgodovini, biti zgodovinski
    faire des histoires delati sitnosti, sitnariti
    il en fait des histoires pour si peu de choses sitnari zaradi takih malenkosti
    faire des histoires à quelqu'un komu polena pod noge metati, delati mu sitnosti
    c'est une histoire que tout cela! vse to je laž, sleparija
    raconter des histoires (figuré) pripovedovati laži, lagati
    que d'histoires! kakšne sitnosti!
    c'est une autre histoire to je nekaj (čisto) drugega
    c'est toute une histoire (familier) to je zelo dolga zgodba
    le plus beau de l'histoire (familier) najlepše, najboljše pri zgodbi (stvari)
    je ne veux pas d'histoires ne maram kakih neprijetnosti, nevšečnosti
    histoire de z (edinim) namenom, da ...
    il est sorti, histoire de fumer une cigarette šel je ven, samo da bi pokadil cigareto
    histoire de rire samo za smeh, samo da se nasmejemo
  • idée [ide] féminin misel, ideja, predstava, pojem, mnenje, naziranje; pomen; domišljija, fantazija; muhavost; namen

    premières idées osnovni pojmi
    idée claire jasna predstava ali slika
    idée directrice vodilna misel, smernica
    une idée de sel malce, malenkost (za spoznanje) soli
    à mon idée po mojem pojmovanju
    pas d'idée de niti sledu o
    en idée v mislih, v predstavi
    quelle idée! kaj pa mislite!
    c'est une idée! dobra misel! to bi bilo nekaj!
    idée creuse izmišljotina, blodnja
    idée fixe fiksna ideja
    idée fondamentale temeljna, osnovna misel
    idées noires črne, žalostne misli
    idée préconçue predsodek
    aucune idée! pojma nimam!
    association féminin des idées povezanost misli
    demi-idée féminin nejasna predstava
    échange masculin des idées izmenjava misli
    homme masculin à idées domiseln človek
    agir à son idée delati po svoji glavi
    avoir son idée à soi misliti si svoje
    avoir (dans) l'idée domišljati si
    il a eu l'idée du moteur à explosion prišel je na zamisel o motorju na eksplozijo
    n'avoir aucune, pas la moindre, la première idée de quelque chose najmanjšega pojma ne imeti o čem
    avoir idée de quelque chose imeti predstavo o čem
    avair une haute idée de quelqu'un, de quelque chose imeti visoko mnenje o kom, o čem
    avoir des idées de derrière la tête imeti zahrbtne misli, načrte
    avoir ses idées sur quelque chose imeti svoje (lastno) mnenje o čem
    on n'a pas idée de cela tega si ni moči predstavljati, to se ne da popisati, to je nezaslišano
    il y a de l'idée (familier) nekaj tiči za tem, nekaj je na tem
    changer d'idée premisliti si
    changer les idées à quelqu'un koga na druge misli spraviti
    donner une idée de quelque chose dati predstavo o čem
    entretenir quelqu'un dans ses idées koga podkrepiti v njegovih naziranjih
    épouser les idées de quelqu'un prisvojiti si naziranja kake osebe
    on ne peut lui enlever cette idée ne moreš ga odvrniti od te ideje
    être large d'idées biti širokogruden, toleranten
    se faire une idée de quelque chose ustvariti si predstavo, mnenje o čem
    qu'il fasse à son idée! naj naredi po svoje!
    se faire des idées sur (familier) delati si iluzije, po nepotrebnem si skrbi delati glede, motiti se o
    ne pas pouvoir se faire à l'idée de quelque chose ne moči kaj pojmiti
    se mettre quelque chose en idée vbiti si kaj v glavo
    s'ôter une idée de l'esprit iz glave si kaj izbiti
    cela ne me sort pas de l'idée to mi ne gre iz glave
    venir à l'idée priti na misel
    il me vient à l'idée pade mi v glavo
  • imaginer [-žine] verbe transitif iz-, za-misliti, izumiti

    s'imaginer predstavljati si, misliti si, domišljati si
    il s'imagine être un grand savant domišlja si, da je velik učenjak
    j'ai imaginé d'acheter une voiture domislil sem se, da bi kupil avto
    j'ai imaginé nekaj mi je prišlo na misel
  • impossible [ɛ̃pɔsibl] adjectif nemogoč, nemožen; izključen; fantastičen, neresničen; masculin kar je (človeško) nemogoče

    par impossible v malo verjetnem primeru, česar ni pričakovati
    rendre impossible onemogočiti
    tenter l'impossible poskušati nekaj nemogočega
    à l'impossible nul n'est tenu od nikogar ne moremo zahtevati nekaj nemogočega
  • jeu [žö] masculin igra, igranje; šala; garnitura, vrsta; vmesni prostor; delovanje, funkcioniranje, obrat, pogon

    camarade masculin de jeu tovariš pri igri
    maison féminin de jeu igralnica
    passion féminin du jeu igralska strast
    vieux jeu staromoden
    jeux pluriel en plein air igre na prostem
    jeu d'agrément igra za zabavo
    jeu de bascule guganje
    jeu de cartes, de dés kartanje, kockanje
    jeu de clés serija ključev
    jeu de casseroles garnitura (kuhinjskih) kozic
    jeu de couleurs prelivanje barv
    jeu d'échecs šah (igra)
    jeu d'enfant otroška, otročja igra
    jeu de hasard hazardna igra
    jeu du hasard igra usode
    jeu inutile (technique) prazen tek
    jeu joué že domenjena stvar
    jeu de mots besedna igra
    les Jeux Olympigues olimpijske igre
    jeu de quilles kegljanje
    jeu de scène odrska igra
    jeu de société družabna igra
    au jeu pri igri
    en jeu (technique) v obratu, pogonu
    à deux de jeu z enakimi šansami za zmago (v igri)
    à jeu sûr z zanesljivo šanso za zmago
    de bon jeu odkrit in pošten
    par manière de jeu za šalo
    d'entrée de jeu takoj v začetku
    ce n'est qu'un jeu pour moi to je otročje lahko zame
    c'est un jeu à se rompre le cou to je zelo tvegana igra
    c'est un rude jeu to zna imeti hude posledice
    y aller de bon jeu, de franc jeu (figuré) igrati z odprtimi kartami
    avoir beau jeu de imeti lahko delo
    cacher, couvrir son jeu igrati z zakritimi kartami
    donner beau jeu à quelqu'un komu delo lahko napraviti
    entrer en jeu (figuré) stopiti v igro, nastopiti, vključiti se, začeti delovati
    entrer dans le jeu de quelqu'un pridružiti se komu, stopiti na njegovo stran
    être en jeu (figuré) biti v igri; biti vprašljiv, biti v nevarnosti
    faire le jeu de quelqu'un (figuré) (nehote) komu v korist delati
    se faire un jeu de quelque chose igračkati se s čim
    faire bonne mine au mauvais jeu ne kazati nevolje, molče požreti
    faites vos jeux! igrajte! stavite!
    jouer gros (grand) jeu, un jeu d'enfer visoko igrati, veliko tvegati
    jouer un jeu serré previdno igrati
    montrer son jeu pokazati svoje karte
    se piquer au jeu ne pustiti igre, ne nehati igrati, ne popustiti, ne se pustiti ugnati
    prendre en jeu ne resno vzeti
    tenir jeu dati revanšo
    tirer son épingle du jeu izvleči se iz stiske
    cela passe le jeu to gre (odločno) predaleč
    le jeu n'en vaut pas la chandelle to se ne izplača, to ni vredno truda
    il verra beau jeu! (ironično) bo že videl! bo nekaj doživel!
  • joie [žwa] féminin veselje, radost; pluriel zabave, užitki

    avec joie z veseljem
    plein, rempli de joie ves vesel, radosten
    joie maligne škodoželjnost
    joie de vivre veselje do življenja
    fille féminin de joie lahkoživka, prostitutka
    feu masculin de joie (kresni) ogenj (na prostem)
    rayonnant de joie žareč od veselja
    se donner de quelque chose à cœur joie nekaj popolno uživati, si privoščiti, popolnoma se predati čemu
    être au comble de sa joie skakati od veselja
    faire la joie de quelqu'un biti komu v veselje
    se faire une joie de quelque chose najti veselje v čem
    mettre en joie razveseliti, povzročiti veselje pri
    ne pas se sentir de joie biti ves iz sebe od veselja
  • jour [žur] masculin dan; (dnevna) svetloba, luč; pluriel (človeško) življenje

    le jour apparaît, se lève dani se
    à jour (tkanina) luknjičast; na tekočem, ažur
    à la tombée du jour v mraku
    au (grand) jour pri (dobri) dnevni luči
    exposer, étaler quelque chose au grand jour (figuré) raztrobiti kaj
    au petit jour, à la pointe du jour v jutranjem svitu
    au jour le jour iz dneva v dan, sproti, od danes na jutri, tjavdan
    au premier jour, un de ces jours v kratkem, v prihodnjih dneh
    jour à jour dan za dnem
    avant le jour pred dnevnim svitom
    dans huit jours čez teden dni, v enem tednu
    de jour podnevi, čez dan
    officier de jour dežurni častnik
    de ce jour današnji
    de deux, quatre jours (figuré) novopečen
    de deux jours l'un vsak drugi dan
    de jour en jour dan za dnem
    de mes jours v vsem mojem življenju
    de nos jours dandanes, danes
    de tous les jours vsakodneven
    d'un jour enodneven; kratkotrajen
    bonheur masculin d'un jour zelo kratka sreča
    d'un jour à l'autre z dneva v dan, vsak dan
    du jour tega (današnjega) dne, sodoben
    le goût du jour sodoben okus
    l'homme du jour najslavnejši človek v tem trenutku
    du jour au lendemain (kar) čez noč, hitro
    du premier jour od prvega dne
    depuis huit jours že teden dni
    en plein jour pri belem dnevu
    l'autre jour, ces derniers jours oni dan, te dni, pred kratkim; nedavno
    le jour de na dan
    le jour précédent, suivant prejšnji, naslednji dan
    nuit et jour noč in dan
    par jour dnevno, na dan, vsak dan
    jour par jour dan za dnem
    (pendant) le jour podnevi, čez dan
    (pendant) des jours entiers cele dneve
    sous un jour (dé)favorable v (ne)ugodni luči
    sur ses vieux jours na svoje stare dni, v svoji starosti
    tous les jours vse dni, vsak dan
    un jour ou l'autre ta ali oni dan, prej ali slej
    jour de l'an novoletni dan
    jour artificiel umetna luč, razsvetljava
    jours caniculaires pasji dnevi
    jour de conciliation (juridique) termin za poravnavo
    jour de congé dan dopusta, (dela, šole) prost dan
    jour de déchéance plačilni dan (za menico)
    jour de deuil dan žalovanja
    jour de l'échéance dan zapadlosti, rok, termin
    jour férié (national, légal) (narodni, zakoniti) praznik
    jour de fête praznik
    jour de foire semanji dan
    jour de guigne (familier) nesrečen dan
    jour intercalaire prestopni dan
    jour de la lessive pralni dan, dan pranja
    jour du marché tržni dan
    jour de naissance, jour natal rojstni dan
    jour de noces, de la mort dan poroke, smrti
    jour ouvrable delavnik, delavni (navadni) dan
    jour de paie plačilni dan
    jour (de réception) sprejemni dan
    jour du scrutin (politique) dan volitev
    jour de travail delovni dan
    clair comme le jour jasen, očiten, evidenten
    c'est clair comme le jour to je jasno ko beli dan
    c'est comme le jour et la nuit to je kot noč in dan, to je nekaj čisto drugega
    c'est mon jour danes imam službo, danes sem jaz na vrsti
    à chaque jour suffit son mal, sa peine vsak dan ima svoje nadloge
    les jours se suivent et ne se ressemblent pas časi se spreminjajo
    beau comme le jour zelo lep, lepo oblečen
    chute féminin du jour znočitev
    demi-jour somrak; figuré pomračitev, negotovost
    équipe féminin de jour dnevni posad (šiht)
    exploitation féminin à jour dnevni kop (v rudniku)
    faux jour slaba luč (tudi figuré)
    grand jour svetel, bel dan
    mauvais jour slab, nesrečen dan
    naissance féminin, pointe féminin du jour (dnevni) svit
    ordre masculin du jour dnevni red
    percé à jour preluknjan, predrt
    petit jour svit, svitanje
    les vieux jours starost, dnevi v starosti
    attenter aux jours de quelqu'un komu po življenju streči
    avoir son jour imeti (svoj) sprejemni dan
    cacher le jour à quelqu'un biti komu na luči, luč komu zaslanjati
    donner le jour (à un enfant), à quelque chose roditi (otroka), spraviti v življenje
    donner un beau jour à quelque chose nekaj v pravo luč postaviti
    donner les, ses huit jours à quelqu'un komu službo odpovedati
    être à jour biti na tekočem, sproti reševati (zadeve, posle), biti ažuren
    être dans son bon jour biti v dobrem razpoloženju, dobre volje
    être de jour imeti dežurno službo, biti dežuren
    il fait jour dan je, svetlo je
    se faire jour daniti se; na dan priti; pot si utreti, uveljaviti se
    faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
    jeter le, du jour sur quelque chose pojasniti, razjasniti kaj
    mettre à jour spraviti na tekoče, narediti ažurno, opraviti, rešiti (pošto), urediti, razčistiti kaj
    mettre au jour na dan prinesti, na svet prinesti, izdati (knjigo); seznaniti
    mettre dans son vrai jour v pravo luč postaviti
    montrer, présenter, voir sous un jour favorable pokazati, predstaviti, videti v ugodni luči
    noter ses dépenses au jour le jour vsak dan sproti si zapisovati izdatke
    percer à jour (figuré) razkriti
    la police a percé à jour le réseau secret des trafiquants de stupéfiants policija je odkrila tajno mrežo prekupčevalcev z mamili
    prendre jour pour quelque chose določiti dan za kaj; domeniti se (avec quelqu'un s kom)
    priver quelqu'un du jour, ravir le jour à quelqu'un komu življenje vzeti
    tenir quelqu'un à jour sproti obveščati koga
    venir à jour priti na dan
    vivre au jour le jour živeti od danes na jutri, iz rok v usta, tjavdan
    voir le jour zagledati luč sveta, priti na dan, iziti (knjiga)
  • juste [žüst] adjectif pravičen; primeren, ustrezen; upravičen, utemeljen; točen; tesen; komaj še zadosten; natančen; adverbe pravilno, točno, natančno; masculin pravičnik

    au juste natančno; pravzaprav; v zadnjem trenutku
    qu'a-t-il dit au juste? kaj je pravzaprav rekel?
    au plus juste do pičice natančno, točno
    à prix juste po primerni ceni, ne predrago
    à juste titre upravičeno
    comme de juste (familier) samoumevno, kot se spodobi
    midi juste točno poldan
    par le juste et l'injuste z vsemi sredstvi
    tout juste komaj še, toliko da še
    vous avez deux jours pour faire ce travail, ce sera juste! dva dni imate časa za to delo, to bo komaj dovolj!
    la soupe sera un peu juste pour nous trois juhe bo komaj dovolj za nas tri
    aller juste dobro pristajati (obleka)
    la montre va juste ura gre točno
    avoir juste de quoi vivre komaj še shajati
    avoir l'oreille juste dobro slišati
    être chaussé (trop) juste imeti (pre)tesne čevlje
    dormir du sommeil du juste spati spanje pravičnega
    ne savoir au juste ne vedeti točno
    toucher juste prav(iln)o zadeti, pogoditi
    c'est juste to je res
    juste ciel! juste Dieu! sveta nebesa!
    chanter juste pravilno peti
    je reste juste quelques minutes ostanem le, komaj nekaj minut
    il est arrivé bien juste prišel je v zadnjem trenutku
    il n'est pas juste de le traiter ainsi ni prav, da tako delajo z njim
  • kál1 germe moški spol

    kali pognati germer
    bolezenska kal germe pathogène (ali d'une maladie)
    biti v kali v se trouver (ali être) en germe dans quelque chose, se trouver à l'état embryonnaire dans quelque chose
    nekaj v kali zatreti, zadušiti étouffer quelque chose dans l'œuf
  • kràt fois ženski spol

    enkrat une fois
    koliko kratov, kolikokrat? combien de fois?
    dva krat dva je štiri deux fois deux font quatre
    nekaj kratov, nekajkrat plusieurs fois
  • kúhati (faire) cuire , (vodo) faire bouillir; cuisiner, faire la cuisine ; (jedi) faire (ali préparer) le repas ; (kavo, čaj) faire du café (du thé)

    dobro kuhati faire de la bonne cuisine, bien cuisiner
    kuhati žganje distiller de l'eau-de-vie
    kuhati v pari étuver, faire cuire à l'étuvée (ali à l'étouffée)
    jezo kuhati na koga garder rancune à quelqu'un, en vouloir à quelqu'un
    vročica me kuha j'ai la fièvre
    nekaj se kuha (figurativno) il y a quelque chose dans l'air
  • [la] adverbe tam, tja

    de là od tod
    là-haut tam zgoraj
    là-bas tam doli
    là-dessus na to
    à quelque temps de là nekaj časa kasneje, potem
    d'ici là dotlej
    loin de là ma pensée niti ne mislim na to
    qu'entendez-vous par là? kaj hočete reči s tem?
    jusque-là do tu, doslej
    par-là tu, s tem, na ta način
    par-ci, par-là tu pa tam, od časa do časa
    là là! no, no!
    loin de là daleč od tega
    ç i et là sem in tja, tu pa tam
    être un peu là (populaire) ne biti v strahu, v tesnobi
    je n'en suis pas encore là še nisem tako daleč
    j'en passe par là ne preostane mi nič drugega
    pianter là quelqu'un koga pustiti čakati, pustiti na cedilu
    restons-en-là ostanimo pri tem!
  • leur [lœr] pronom, adjectif jim; njihov, a

    le leur njihov
    les leurs njihovi, njihovi svojci, prijatelji, tovariši
    ils y mettent du leur temu dajejo nekaj svojega
  • ligne [linj] féminin črta; linija; proga; vrsta, red; ribnica (priprava); figuré smer, smernica; familier vitka linija

    dans la ligne (politique) na liniji
    hors ligne izreden
    ligne verticale, oblique, courbe navpična, poševna, kriva črta
    ligne à voie normale, étroite, à double voie, à voie unique normalna, ozkotirna, dvotirna, enotirna železniška proga
    ligne de démarcation razmejitvena rta
    ligne (équinoxiale) ekvator
    en ligne droite v ravni črti
    ligne de partage des eaux razvodnica
    ligne de tir strelna črta
    ligne téléphonique, télégraphique telefonska, telegrafska linija
    ligne à haute tension linija (vod) visoke napetosti
    ligne de chemin de fer železniška proga
    ligne aérienne, d'autobus letalska, avtobusna proga
    tête féminin de ligne izhodiščna postaja
    ligne de tête prva vrsta, naslovna vrsta
    avion masculin de ligne linijsko letalo
    pilote masculin de ligne pilot transportnega letala
    pêche à la ligne ribolov s trnkom
    baptême masculin de ligne krst na ekvatorju
    ouvrier masculin de la ligne progovni delavec
    aller, mettre à la ligne začeti novo vrsto
    à la ligne! novo vrsto!
    dépasser la ligne predaleč iti
    avoir de la ligne (familier) nekaj predstavljati, biti imeniten
    être battu sur toute la ligne biti popolnoma poražen
    être en ligne (militaire) biti v bojni črti; sport biti pripravljen za tekmovanje
    écrire quelques lignes napisati nekaj vrstic
    entrer en ligne de compte priti v poštev, biti važen, igrati vlogo
    faire entrer en ligne de compte upoštevati, v poštev vzeti
    garder sa ligne ohraniti vitko linijo
    lire entre les lignes brati med vrsticami
    mettre la dernière ligne à un article končati članek
    placer sur la même ligne (figuré) postaviti na isto stopnjo
    journaliste qui tire à la ligne časnikar, ki podaljšuje svoj članek, ki je plačan od vrst
  • lumière [lümjɛr] féminin luč, (dnevna) svetloba; technique odprtina, luknja (za svetlobo, zrak); figuré znanje, duševna nadarjenost; dika; pluriel, figuré prosvetljenstvo

    à la lumière pri svetlobi, v luči
    à l'abri de la lumière v temi
    lumière artificielle umetna luč
    lumière électrique, du gaz elektrčina, plinska luč
    lumière à incandescence žarna luč
    lumière du jour dnevna svetloba (lu)
    lumière du soleil, solaire sončna svetloba ali luč
    lumière zodiacale severni sij
    faisceau masculin de lumière snop svelobe
    jeu masculin de lumières igra barv
    ce n'est pas une lumière (ironično) to je bedak
    allumer, faire la lumière narediti, prižgati luč
    avoir, acquérir quelque lumière sur quelque chose imeti, dobiti nekaj znanja o čem
    faire la lumière, jeter de la lumière sur quelque chose razjasniti kaj
    fermer, éteindre la lumière zapreti, ugasiti luč
    mettre en lumière pojasniti, razložiti; na dan prinesti
    mettre en bonne lumière postaviti v pravo luč
    mettre la lumière sous le boisseau prikriti resnico ljudem
    porter la lumière sur, dans quelque chose (figuré) pojasniti kaj
    voir la lumière zagledati luč sveta
  • lune [lün] féminin luna, mesec; satelit, trabant; figuré muha(vost), kaprica; populaire luni podoben obraz; zadnjica

    lune croissante, décroissante rastoča, pojemajoča luna
    lune cave lunin mesec (t. j. 29 dni)
    lune d'eau (botanique) beli lokvanj
    lune de miel medeni tedni
    lune rousse lunina mena v aprilu-maju; figuré razbitje zakona
    nous sommes à la pleine, nouvelle, croissante, décroissante lune imamo polno, mlado, prvo, zadnjo luno
    la lune est dans son plein imamo polno luno
    clair masculin de lune mesečina
    éclipse féminin de lune lunin mrk
    déclin masculin, décours masculin de la lune pojemanje lune
    figure féminin de pleine lune (familier) obraz kot polna luna
    phases féminin pluriel de la lune lunine mene
    premier, dernier quartier (de la lune) prvi, zadnji (lunin) krajec
    de vieilles lunes zastarele ideje
    aboyer à la lune (figuré) zaman se truditi, zaman si prizadevati
    aller décrocher la lune pour quelqu'un skušati za koga narediti kaj nemogočega
    avoir des lunes biti muhav, kapriciozen
    coucher à l'enseigne de la lune na prostem prenočiti (prespati)
    demander la lune zahtevati nekaj nemogočega
    être dans la lune (figuré) ne biti pri stvari, čisto nekje drugje biti, biti raztresen, biti brez čuta za realnost
    faire un trou à la lune izmuzniti se, ne da bi plačali
    il fait un beau clair de lune lepa mesečina je
    promettre la lune dajati nemogoče obljube, obljubljati zvezde z neba
    tomber de la lune biti nenadoma, čisto nepričakovano zelo presenečen
  • main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

    1.

    à la main, en main v roki
    à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
    à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
    à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
    (homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
    à main armée z orožjem v roki
    à main levée prostoročno
    à pleines mains obilno, ne da bi štel
    la main dans la main z roko v roki
    de la main (droite) z (desno) roko
    de main en main od, iz roke v roko, do roke
    de la main à la main neposredno, direktno
    de main de maître mojstrsko
    de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
    de longue main dolgo, skrbno
    préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
    de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
    des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
    en (propre) main lastnoročno
    en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
    en un tour de main v hipu, naenkrat
    entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
    par ses mains, de sa main z lastno roko
    sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
    sous la main, en main pri roki
    la main sur la conscience! roko na srcé!
    haut les mains! roke kvišku!
    bas les mains! roke proč!
    pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

    2.

    mains de caoutchouc gumijaste rokavice
    main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
    main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
    main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
    main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
    main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
    main de papier 25 pol papirja
    main de passe (typographie) pretisk
    main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

    3.

    arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
    bagages mpt à main ročna prtljaga
    cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
    combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
    coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
    fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
    fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
    homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
    nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
    nu comme la main čisto gol, čisto nag
    petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
    première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
    tissé à la main ročno tkan
    tour masculin de main spretnost, ročnost
    travail masculin des mains ročno delo
    vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

    4.

    s'en aller les mains vides oditi praznih rok
    ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
    avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
    avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
    avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
    avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
    avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
    avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
    avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
    avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
    avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
    avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
    avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
    avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
    battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
    changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
    demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
    donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
    donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
    se donner la main podati si roko
    donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
    donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
    écrire à la main pisati z roko
    être en bonnes mains biti v dobrih rokah
    faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
    faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
    se faire la main à uriti, vaditi se za, v
    faire argent de toute main iz vsega kovati denar
    faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
    forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
    gagner quelqu'un de la main prekašati koga
    garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
    graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
    lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
    laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
    s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
    manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
    mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
    j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
    mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
    mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
    passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
    passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
    perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
    prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
    prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
    prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
    remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
    revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
    souiller ses mains (figuré) umazati si roke
    tendre la main beračiti
    à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
    tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
    tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
    se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
    tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
    tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
    en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
    toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
    vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
    il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika
  • manche1 [mɑ̃š] féminin rokav; gumasta cev; partija, runda (igre); morska ožina

    la Manche Rokavski preliv
    en manches de chemise v srajci; brez suknjiča
    sans manches brez rokavov
    manche à air, à vent zračna cev, zračen preduh; aéronautique vetrna vreča
    manche bouffante nabran, širok rokav
    manche à incendie gasilska gumasta cev
    manche trois-quarts tričetrtinski rokav
    fausse manche ščitnik; prevleka za rokav
    jambes féminin pluriel en manches de veste sabljaste noge
    avoir la manche large (figuré) imeti široko, kosmato vest
    avoir quelqu'un dans sa manche (figuré) imeti koga za seboj
    être dans la manche de quelqu'un komu na voljo biti, biti v njegovem varstvu
    c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega (težjega)
    faire la manche (populaire) beračiti
    se faire tirer la manche (dolgo) se pustiti prositi
    ne pas se faire tirer la manche ne si pustiti česa dvakrat reči
    mettre quelque chose dans sa manche (figuré) (spretno) kaj zmakniti
    retrousser les manches (de sa chemise) zavihati si rokave
    tirer quelqu'un par la manche potegniti koga za rokav, pritegniti njegovo pozornost
  • manger1 [mɑ̃že] verbe transitif (po)jesti; (po)žreti (tudi figuré); požirati; razjedati (molji, rja); obrabiti, porabiti; pognati, zapraviti (premoženje); izkoriščati, ruinirati (ljudi); tratiti (čas); pogoltniti, nejasno izgovoriti (besede); prezirati (ukaz)

    bon à manger užiten
    salle féminin à manger jedilnica
    vétement mangé aux mites od moljev razjedena obleka
    donner à manger quelqu'un dati komu jesti
    j'ai mangé de bon appétit jed mi je dobro teknila
    manger son blé en herbe že vnaprej zapraviti svoj denar
    manger à la carte ou à prix fixe jesti po jedilnem listu (po izbiri) ali po menuju
    manger de caresses, de baisers hoteti koga pojesti od ljubezni
    manger la consigne pozabiti (kaj)
    manger du curé (populaire) biti sovražen duhovščini
    manger à sa faim, son besoin do sitega se najesti, nasititi se
    manger toute sa fortune zapraviti vse svoje premoženje
    manger la grenouille (figuré) popihati jo z blagajno
    manger dans la main à quelqu'un komu iz roke jesti
    manger le morceau (populaire) izdati, ovaditi, naznaniti koga
    manger son pain blanc le premier lotiti se stvari s tistim, kar je najprijetnejše
    ne point manger de pain (figuré) ne delati nobenih stroškov
    manger des pois chauds nejasno govoriti
    manger sur le pouce zelo hitro (po)jesti
    manger comme quatre (po)jesti za štiri
    se manger les sangs (figuré) gristi se od skrbi, biti ves zaskrbljen
    manger de la vache enragée trpeti pomanjkanje
    à quelle sauce sera-t-il mangé? (figuré) kako se ga bomo lotiti, ga napadli, ga premagali?
    manger des yeux požirati z očmi
    manger à quelqu'un le blanc des yeux (figuré) skočiti komu v obraz
    rester deux jours sans manger dva dni ničesar ne jesti
    vouloir manger quelqu'un tout cru biti besen, divji na koga
    il y a à boire et à manger (figuré) nekaj je dobrega, nekaj pa slabega
    l'appétit vient en mangeant tek pride z jedjo
    les loups ne se mangent pas entre eux (proverbe) vrana vrani ne izkljuje oči