Franja

Zadetki iskanja

  • retourner [rəturne] verbe transitif obrniti, obračati; okreniti; (pre)mešati (la salade solato); nazaj poslati, vrniti; prekopati; postaviti na glavo (smisel, pomen); (notranje) pretresti, vzburiti, globoko ganiti; verbe intransitif vrniti se, vračati se

    se retourner obrniti se, okreniti se nazaj; preobrniti se (javno mnenje)
    s'en retourner obrniti se, iti proč, iti stran
    retourner un appartement na glavo postaviti stanovanje, spravitî ga v nered
    retourner du foin pour le faire sécher obračati seno, da bi ga osušili
    retourner la terre prekopati zemljo
    retourner un vêtement obrniti obleko
    retourner sa veste (familier, figuré) spremeniti svoje mrienje
    retourner quelqu'un comme une crêpe z lahkoto koga k drugemu mnenju pregovoriti
    de quoi retourne-t-il? kaj je adut (igra) ? za kaj (pa) gre? kaj pa je? kaj se dogaja?
    il retourne cœur (v igri) srcé je adut
    retourner en arrière, sur ses pas obrniti se (nazaj), vrniti se
    laisser à quelqu'un le temps de se retourner (familier) pustiti, dati komu čas za premislek, kaj naj naredi
    tourner et retourner obračati sem in tja, figuré motriti z vseh strani
    savoir de quoi il returne (familier) vedeti, kaj se dogaja
    savoir se retourner biti okreten, znati si pomagati, znati se obrniti
    se retourner sur soimême (figuré) iti vase
    s'en retourner comme on est (était) venu vrniti se, iti nazaj, ne da bi bili kaj opravili, praznih rok
    si inconnu à l'adresse prière de retourner à l'expéditeur če nedostavljivo, prosimo vrniti pošiljatelju
  • revenir* [rəvnir] verbe intransitif vrniti se (à k, v); zopet priti; opomoči si (od bolezni, od strahu); ponoviti se (dogodek); opustiti (d'une erreur zmoto); ugajati, prijati; spahovati se (jed); veljati, stati (stanem); juridique vložiti priziv (contre proti)

    en revenir preboleti (bolezen)
    j'en suis revenu premislil sem si
    revenir à dire pri tem ostati, da ...
    quand on l'a contrarié, il ne revient pus facilement če mu je kdo ugovarjal, tega on zlepa ni pozabil
    pour en revenir à da se vrnemo (nazaj) k
    s'en revenir (familier) nazaj priti, vrniti se
    ne pas en revenir de quelque chose česa ne pojmiti, razumeti, ne se moči dovolj (na)čuditi čemu
    cela revient à dire que ... to se pravi, da ...
    le boudin me revient spahuje se mi po klobasi
    revenir à la charge (familier) ne popustiti, spet poskusiti, znova napasti
    revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
    revenir sur sa promesse ne držati obljube
    revenir sur l'eau zopet splavati, priti na površje
    revenir à l'esprit priti na um
    sa figure me revient njegov Obraz mi je všeč
    revenir de loin (figuré) kot iz sanj se zbuditi
    cela revient au même to pride na isto, je isto
    revenir d'une mode ne se več držati neke mode, opustiti
    (sembler) revenir de l'autre monde (figuré) kot z lune priti
    son nom ne me revient pas ne morem se spomniti njegovega imena
    revenir sur ses pns obrniti se, figuré premisliti si
    ce pantalon me revient à 100 francs te hlače me stanejo 100 frankov
    revenir à la question, au sujet, au fait, à ses moutons zopet priti k stvari, vrniti se k predmetu
    revenir sur le tapis priti zopet na tapet; priti zopet v razgovor
    revenir (à soi) spet k sebi priti, spet se zavesti
    revenir à la vie ozdraveti
    je n'en reviens pas tega ne morem pojmiti; zelo sem začuden ob tem
    il est revenu de tout vse mu je indiferentno
    il m'est revenu que ... slišal sem, da ...
    il me revient cinq francs pet frankov dobim nazaj
    cela me revient de droit to mi po pravu, po zakonu pripada
    cela ne me revient pas to mi ni všeč, mi ne prija
    il revient des esprits straši
    il n'y a pas à y revenir stvar je odločena, primer je končan
    n'y revenez plus ne naredite tega še enkrat!
    la raison lui revient (on) prihaja zopet k pameti
  • rumeur [rümœr] féminin hrup; mrmranje, splošen nemir, razburjenje; (večinoma pluriel) govorice, govoričenje

    rumeur publique ljudski glas, ljudsko mnenje
    rumeur de mécontentement mrmranje nezadovoljstva
    selon certaines rumeurs, les impôts seront augmentés po nekaterih govoricah bodo davke povišali
    violente rumeur silovit hrup
  • sensibiliser [-lize] verbe transitif napraviti občutljivo ali dovzetno za kaj; povečati občutljivost, senzibilizirati

    l'opinion publique est sensibilisée à ce problème javno mnenje je občutljivo za ta problem
  • sonder [sɔ̃de] verbe transitif sondirati; meriti z grezilom (globino); navrtati; médecine preiskovati s cevko, z iglo; figuré skrbno pregledati položaj, preiskovati

    sonder l'armosphère, une plaie, un terrain sondirati ozračje, rano, teren (tudi figuré)
    sonder l'opinion publique preiskovati javno mnenje
    sonder les reins de quelqu'un (figuré) pretipati komu obisti
  • sonner [sɔne] verbe intransitif zvoniti; (za)zveneti; (ura) biti; (za)doneti; verbe transitif (po)zvoniti; (za)trobiti; biti (uro); (téléphonie, télégraphie, télévision) (po)klicati; sport zrašiti (na tla)

    sonner les cloches à quelqu'un (familier) povedati komu svoje mnenje
    sonner du cor, de la trompette (za)trobiti na rog, na trobento
    sonner la messe zvoniti k maši
    sonner la femme de chambre pozvoniti sobarici
    sonner le tocsin biti plat zvona
    (populaire) sonner quelqu'un močnó koga udariti po glavi
    (familier) on ne vous a pas sonné nihče vas ni klical, brigajte se za svoje stvari
    se faire sonner (les cloches) (figuré) biti ostro grajan, oštet, pokaran
    quelqu'un a sonné à la porte nekdo je zvonil pri vratih
    midi a sonné poldan je zvonilo
    la messe sonne k maši zvoni
    sa dernière heure a sonné njegova zadnja ura je odbila
    ce mot sonne bien, mal à l'oreille ta beseda dobro, slabo zveni na uho
    son rire sonne faux njegov smeh ni pristen, ni iskren
    faire sonner l's de plus en fin de phrase razločno izgovoriti s v (besedi) plus na koncu stavka
  • soutenable [sutənabl] adjectif vzdržljiv, branljiv

    opinion féminin soutenable vzdržljivo, branljivo mnenje
  • spremeníti changer, modifier, transformer

    spremeniti se changer, se modifier, se transformer
    spremeniti svoje mnenje changer d'avis (ali d'opinion), revenir sur son opinion
    noč v dan spremeniti faire de la nuit le jour
    to stvar spremeni cela change les choses (ali la question)
    to na stvari nič ne spremeni cela ne change rien à l'affaire (ali à la chose, à la question)
    vreme se bo spremenilo le temps va changer
    časi se spreminjajo les temps changent
    ne boš ga več spremenil tu ne le changeras plus.
  • sprevréči (sprevračati resnico, pomen besed) altérer, dénaturer, fausser, déformer, donner une entorse à

    sprevreči se (vreme, mnenje) (se) changer subitement, tourner; (na hudo) dégénérer en quelque chose
  • strokovnjáški professionnel, de spécialiste, d'expert, compétent

    strokovnjaško mnenje expertise ženski spol
  • subjectif, ive [sübžɛktif, iv] adjectif subjektiven; oseben, nestvaren; grammaire subjekten

    critique féminin, opinion féminin subjective subjektivna kritika, mnenje
    jugement masculin subjectif subjektivna sodba
    les goûts sont subjectifs okusi so subjektivni (individualni)
  • svetóven du monde, mondial, universel, international

    svetovno čudo merveille ženski spol du monde
    svetovno gibanje mouvement mondial
    svetovno gospodarstvo économie mondiale
    svetovna gospodarska konferenca conférence économique internationale
    svetovna gospodarska kriza crise économique mondiale
    svetovni jezik langue universelle
    svetovna literatura littérature universelle
    svetovni mir paix ženski spol du monde (ali mondiale, filozofija universelle)
    svetovno mnenje opinion mondiale
    svetovno morje océan moški spol
    svetovni nazor conception ženski spol du monde, idéologie ženski spol, idées qu'on a sur le monde
    svetovna politika politique mondiale
    svetovni položaj situation mondiale
    svetovno potovanje tour moški spol du monde
    svetovni požar conflagration universelle
    svetovni prestiž, sloves réputation (ali renommée) mondiale (ali universelle), prestige international
    svetovna produkcija production mondiale
    svetovno prvenstvo championnat moški spol du monde
    svetovna razstava exposition universelle
    svetovni rekord record mondial
    svetovni rekorder détenteur moški spol du record mondial
    svetovna sila puissance mondiale
    svetovna sindikalna zveza fédération syndicale mondiale
    svetovna trgovina commerce mondial, échanges internationaux
    svetovna vojna guerre mondiale
    prva (druga) svetovna vojna Première (Deuxième) Guerre mondiale
    Svetovna zdravstvena organizacija Organisation mondiale de la santé (O.M.S.)
    svetovna zgodovina histoire universelle
    svetovna zveza union internationale
  • tel, le [tɛl] adjectif tak, takšen; marsikateri; tisti, ki

    M. Un tel, Mme Une telle g., ga. Ta in Ta
    tel ou tel to ali ono
    tel ... tel kakor ... tako
    de telle sorte que ... tako da ...
    tel que tak kot; tak, kakršen
    tel quel v istem stanju, nespremenjen; bolj slab, srednji
    une étoffe telle quelle blago slabše vrste
    tels ceux qui ... kot tisti, ki ...
    telle est mon opinion takšno je moje mnenje
    il n'y a rien de tel que ... ni kaj takega, kot je ..., ni ga boljšega, kot je ...
    il disparut rapidement, tel un éclair izginil je hitro, kot blisk
    on n'a jamais rien vu de tel kaj takega svet še ni videl
    prendre une chose telle quelle vzeti stvar, kakršna je
    tel maître, tel valet kakršen gospodar, takšen sluga
    tel qui rit vendredi dimanche pleurera marsikdo, ki se smeje v petek, se bo jokal v nedeljo
    tel est pris qui croyait prendre kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade
  • température [-ratür] féminin temperatura, toplina; médecine vročina

    température de l'air, extérieure temperatura zraka, zunanja
    température ambiante sobna temperatura
    température basse, élevée nizka, visoka t.
    température de congélation, d'ébullition, de fusion t. zmrznjenja, vrenja, taljenja
    animaux masculin pluriel à température fixe, variable toplokrvne, mrzlokrvne živali
    températures pluriel diurnes dnevne temperature
    avoir, faire de la température (médecine) imeti vročino
    prendre la température du malade bolniku izmeriti temperaturo
    (familier) prendre la température de l'opinion publique spoznati javno mnenje
  • vérité [verite] féminin resnica, resničnost

    en vérité resnično, zares
    en vérité cela est étrange to je zares čudno
    à dire la vérité po resnici povedano
    vérité banale; de La Palice vsakdanja, očividna, jasna resnica
    à la vérité res (je, da), seveda, vsekakor; sicer
    à la vérité, je l'ai frappé, mais il m'avait provoqué res (je, da) sem ga udaril, toda on me je izzval
    dire la vérité povedati resnico
    dire à quelqu'un ses quatre vérités komu odkrito svoje mnenje povedati, odkrito (brutalno) mu kaj očitati
    dire des vérités premières (ironično) povedati banalnosti, vsakdanje resnice
    être en dehors de la vérité ne ustrezati resnici
    déguiser la vérité pretvarjati resnico
    je vous dois la vérité moram vam povedati resnico
    c'est la pure vérité to je čista resnica
  • vulgaire1 [vülgɛr] adjectif navaden, vsakdanji, splošen, ljudski; prostaški, nizkoten

    langue féminin vulgaire ljudski jezik
    mot masculin vulgaire prostaška beseda
    opinion féminin vulgaire splošno mnenje
    plaisanterie féminin vulgaire robata šala
  • zmóten erroné

    zmotno mnenje opinion erronée