Franja

Zadetki iskanja

  • pahníti (re)pousser, plonger, jeter

    pahniti od sebe repousser quelqu'un
    pahniti ven jeter dehors, chasser, flanquer à la porte
  • paquet [pakɛ] masculin paket, zavitek, omot; sveženj (d'actions delnic)

    un paquet de velika množina (količina)
    par petits paquets v obrokih
    par paquets v zaporednih količinah, v skupinah
    paquets pluriel de brouillard meglene krpe
    paquet de cigarettes zavojček cigaret
    paquet de mer velik val
    paquet de nerfs živčna oseba, živčnež
    paquet d'os zelo mršava oseba
    paquet de vent piš, sunek vetra
    donner, lâcher son paquet à quelqu'un ostro in zasluženo koga kritizirati, grajati
    faire son paquet, ses paquets (figuré) povezati culo, oditi
    hasarder, risquer son paquet (figuré) prevzeti nase riziko
    lâcher son paquet (familier) povedati vse, kar imamo na srcu
    mettre (tout) le paquet (figuré) dati vse od sebe, zastaviti vse svoje sile
    porter son paquet biti grbav
    avoir, recevoir son paquet (figuré) biti upravičeno kritiziran, grajan
  • par [par] préposition čez, iz, k, na, ob, od, po, prek, pri, skozi, v, za, zaradi

    aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
    vol masculin par le pôle polet čez tečaj
    par curiosité iz radovednosti
    par amour, devoir iz ljubezni, iz dolžnosti
    par bonheur k sreči
    par an na leto, letno
    une fois par semaine enkrat na teden
    par douzaines na ducate
    par homme na človeka
    par moitié na polovico
    par toute la terre na vsej zemlji
    couper par morceaux razrezati na kose
    savoir tout par cœur znati vse na pamet
    tomber par terre, être assis par terre pasti na zemljo, sedeti na zemlji
    par mer calme ob, pri mirnem morju
    par un beau clair de lune ob lepi mesečini
    par le côté od strani
    par Molière od Molièrea
    par soi-même sam od sebe
    vaincu par César premagan od Cezarja
    par ce que po tem, kar
    par sottise, par bêtise po neumnosti
    deux par deux po dva in dva
    par la poste po pošti
    par la ville, par le pays po mestu, po deželi
    voyager par mer, terre, par voie aérienne, par voie maritime potovati po morju, po kopnem, z letalom, z ladjo
    passer par Paris iti, potovati prek Pariza
    par bonheur k sreči, na srečo
    par 30 degrés pri 30°
    furer par prisegati pri
    par tout ce qu'il y a de plus sacré pri vsem, kar je najbolj sveto
    par la fenêtre, la porte skozi okno, vrata
    c'est passé par tant de mains to je šlo skozi toliko rok
    par temps de brouillard, par mauvais temps v meglenem, v grdem vremenu
    par tous les temps v vseh časih
    par petites bouchées v majhnih grižljajih
    jour par jour dan za dnem
    par la main za roko
    par tous les moyens z vsemi sredstvi
    par 30 voix contre 100 s 30 glasovi proti 100 glasovom
    par 2 à 1 (sport) z 2: 1
    prouver par des exemples dokazati s primeri
    punir par la famine kaznovati z gladom
    venir par auto priti z avtom
    voyager par le train potovati z vlakom
    de par ordre na ukaz, v imenu
    de par le roi na kraljev ukaz
    de par la loi v imenu zakona
    aller de par le monde iti po svetu
    par-ci, par-là tu pa tam, sem in tja, včasih
    par écrit pismeno
    par le temps qui court v tem trenutku
    c'est par trop difficile to je pretežko
    commencer par dire sprva, spočetka reči
    finir par dire končno reči
    par manque de temps zaradi pomanjkanja časa
  • pauvre [povrə] adjectif reven, siromašen, ubog, pomilovanja vreden; boren, nezadosten; redek (lasje); masculin revež, siromak, berač

    pauvre écrivain masculin slab pisatelj
    écrivaln pauvre reven, siromašen pisatelj
    pauvre diable, sire, hère ubožec
    les pauvres d'esprit (familier) ubogi na duhu
    pauvre comme job reven kot cerkvena miš
    pauvre de moi! ubogi jaz!
    ne pas dire un pauvre mot niti besedice ne ziniti, dati od sebe
    devenir pauvre osiromašeti
  • piper [pipe] verbe transitif loviti (ptice) z vabilno piščalko; ponarediti (karte, kocke); familier zmakniti, suniti, ukrasti; verbe intransitif, populaire kaditi pipo

    ne pas piper (mot) (populaire) nobenega glasu ne dati od sebe, molčati; populaire ne moči trpeti
  • plein, e [plɛ̃, ɛn] adjectif poln, napolnjen (de z); figuré popoln; gost (gozd); okrogel, poln (obraz); breja (žival); populaire noseča; familier poln, sit, opit, pijan; masculin polnost; physique napolnjen prostor; figuré sredina; marine plima; (zavarovanje) najvišji znesek; figuré višek

    à plein bord do vrha poln
    à pleine(s) main(s) s polnimi rokami, obilno
    à pleines voiles s polnimi jadri
    à pleine voix na ves glas
    de plein gré sam od sebe
    de plein saut z enim skokom
    en plein air na prostem; pod milim nebom
    en plein champ na odprtem polju, na planem
    en pleine déroute v divjem begu
    en plein hiver sredi zime
    en plein jour, en pleine nuit pri belem dnevu, sredi noči
    en pleine mer na odprtem morju
    en pleine rue sredi ulice
    en pleine saison na višku sezone, sredi sezone
    en plein soleil na žgočem soncu
    tout plein (familier) zelo, močno
    cinéma masculin en plein air (pour automobilistes) kino na prostem (za avtomobiliste)
    le plein dans le but poln zadetek
    plein à craquer nabito poln
    plein emploi masculin polna zaposlitev
    pleine lune féminin polna luna
    plein comme un œuf nabito poln
    reliure féminin pleine peau, toile vezava v usnju, v platnu
    plein(s) pouvoir(s) (pluriel) polnomočje, pooblastilo
    plein de soi-même nadut, domišljav, samovšečen
    avoir de l'argent plein les poches imeti polne žepe denarja
    avoir son plein biti nabito poln
    avoir le ventre plein imeti poln želodec, vulgairement biti noseča
    battre son plein biti v polnem razmahu
    faire son plein (d'essence) (automobilisme) napolniti bencinski tank
    mettre dans le plein zadeti v polno, v črno
    mettre plein gaz (automobilisme, familier) dati poln plin
    sentir le tabac à plein nez močno dišati po tobaku
    travailler à plein temps delati v polnem času
    en avoir plein la bouche (figuré) imeti polna usta (o čem)
    on avoir plein les bottes (familier) biti utrujen od hoje
    en avoir plein le dos (familier) imeti dovolj (česa)
  • pomolíti tendre, tirer ; (religija) faire une prière, prier (un peu)

    pomoliti komu roko tendre la main à quelqu'un
    vse štiri od sebe pomoliti se retrouver les quatre fers en l'air
  • poniževánje

    poniževanje samega sebe humiliation ženski spol volontaire
  • posséder [pɔsede] verbe transitif imeti (v posesti, v oblasti); obvladati, temeljito poznati (področje); familier prevarati (quelqu'un koga)

    se posséder (figuré) obvladati se, zbrati se
    posséder son âme en paix imeti svoj duševni mir
    posséder les bonnes grâces, le cœur de quelqu'un biti pri kom dobro zapisan, uživati njegovo naklonjenost
    ne pas se posséder de joie biti čisto iz sebe od veselja
    posséder une femme imeti spolne odnose s kako žensko
    cet acteur possède bien son rôle ta igralec dobro obvlada svojo vlogo
    il nous a bien possédés! dobro nas je prevaral!
  • precenjevánje estimation ženski spol trop élevée (ali exagérée) , surestimation ženski spol , valorisation ženski spol excessive, présomption ženski spol

    precenjevanje samega sebe surestimation de soi
  • prekosíti surpasser, dépasser, devancer, distancer, surclasser, être supérieur à, primer , figurativno enfoncer

    prekositi koga prendre le pas sur quelqu'un
    prekositi samega sebe se surpasser, se dépasser, se transcender
  • prepoznáti reconnaître

    prepoznati po reconnaître à
    prepoznati se se reconnaître
    dati se prepoznati se faire reconnaître
    zopet samega sebe prepoznati se reconnaître
  • preučíti étudier à fond, examiner de près

    preučevati se (samega sebe, drug drugega) s'étudier
  • propre [prɔprə] adjectif lasten; karakterističen (à za), poseben; primeren, prikladen, pripraven; snažen, čist; negovan; spodoben; masculin posebnost

    de son propre sam od sebe
    de sa propre main lastnoročno
    par ses propres moyens z lastnimi sredstvi
    propre à rien za nobeno rabo; malopriden
    (vieilli) amour-propre masculin samoljubje
    exercices masculin pluriel propres à développer la mémoire primerne vaje za razvijanja spomina
    mains féminin pluriel propres čiste roké
    nom masculin propre lastno ime
    pour son propre compte na lasten račun
    avoir quelque chose en propre imeti kaj v lasti
    ce sont là ses propres paroles to so njegove lastne besede
    le rire est le propre de l'homme smeh je človekova posebnost
    il est propre! (familier) v lepi kaši je!
    c'est du propre (ironično) ta je pa lepa, dobra!
    j'ai vu de mes propres yeux na lastne oči sem videl
    mettre au propre prepisati na čisto
    remettre une convocation en mains propres de quelqu'un izročiti poziv komu v roke
    se rendre propre quelque chose prilastiti si kaj
  • quant-à-soi [kɑ̃taswa] masculin zadržanost, rezerviranost

    rester, se teuir sur son quant-à-soi ostati rezerviran, ne dati do sebe
  • reconnaître* [rəkɔnɛtrə] verbe transitif spoznati, prepoznati (à po); uvideti; priznati (tudi politique, juridique); biti hvaležen (quelque chose za kaj); nagraditi, poplačati; militaire poizvedovati, rekognoscirati (teren)

    se reconnaître orientirati se, znajti se; figuré priti zopet k sebi, k zavesti; zopet samega sebe prepoznati, prepoznati se
    reconnaître un enfant priznati otroka (svoje očetovstvo)
    reconnaître une île, une côte rekognoscirati otok, obalo
    je ne m'y reconnais plus tu se več ne spoznam
    je vous reconnais bien là to je čisto vam podobno
    je reconnais avoir reçu ... potrjujem prejem, da sem prejel ...
    il a reconnu que vous aviez raison priznal je, da imate prav
    je ne reconnais à personne le droit de me critiquer nikomur ne priznavam pravice, da bi me kritiziral
    se reconnaître coupable priznati svojo krivdo
    se faire reconnaître dati se prepoznati
  • regarder [rəgarde] verbe transitif (po)gledati, motriti, zreti; smatrati, imeti za; upoštevati, vzeti v premislek, uvaževati, ozirati se na, gledati na; tikati se, zadevati; stati, ležati nasproti (quelque chose čemu); verbe intransitif videti, gledati (par la fenêtre skoz okno); čislati, pripisovati veliko vrednost (à quelque chose čemu)

    vous ne m'avez pas regardé (familier) ne računajte name!
    quand il achéte, il n'y regarde pas kadar kupuje, ne gleda na denar, na izdatke
    regarder avec convoitise poželjivo gledati, škiliti na
    regarder quelqu'un comme une bête curieuse nesramno koga gledati
    regarder à la dépense varčevati z izdatki, gledati na izdatke
    regarder quelqu'un dans le blanc des yeux ostro koga pogledati
    regarder derrière soi nazaj pogledati
    regarder du coin de l'œil, à la dérobée, par en-dessous skrivaj pogledati
    y regarder à deux fois dobro si premisliti
    regarder en face, fixement strmeti (quelqu'un v koga)
    regarder le danger en face pogumno zreti nevarnosti v obraz
    regarder de haut en bas pogledati od glave do nog, od vrha do tal
    il ne regarde que son intérêt on gleda le na lastno korist, na lasten interes
    regarder aux mains de quelqu'un (figuré) gledati komu na prste
    regarder de près od blizu motriti, figuré točno paziti na
    ne pas y regarder de trop près zatisniti eno oko
    regarder de travers (figuré) postrani, grdo (po)gledati
    il ne faut pas y regarder de si près tega ni vzeti tako natančno
    se contenter de regarder le opazovati
    (familier) regardez voir! poglejte no!
    cela ne me regarde pas to me ne tiče, mi ni mar, me ne briga, ni moja stvar
    se regarder comme le centre de l'univers smatrati se za središče sveta
    il ne s'est pas regardé sebe ne vidi (ima sam napake, ki jih očita drugim)
    un chien regarde bien un évêque (proverbe) še pes (lahko) škofa pogleda
  • ruer [rɥe] verbe intransitif brcniti, brcati (konj); figuré upirati se

    se ruer sur navaliti, planiti na
    ruer dans les brancards (figuré) protestirati, močnó se upirati
    ruer à tort et à travers (familier) divje, slepo udarjati okoli sebe, divje biti, tolči
    se ruer à l'attaque sur l'ennemi planiti v napad na sovražnika
    les enfants se ruérent sur les gâteaux otroci so planili po kolačih
  • saisir [sɛzir] verbe transitif zgrabiti, prijeti; polastiti se; juridique zapleniti, zarubiti; médecine napasti; figuré razumeti, dojeti, doumeti

    se saisir de quelque chose prilastiti si kaj, polastiti se česa
    saisir une côtelette izpostaviti kotlet močni vročini
    saisir les meubles zarubiti pohištvo
    saisir quelqu'un à la gorge zgrabiti koga za vrat
    saisir une occasion pograbiti, izkoristiti priložnost
    saisir un journal zapleniti časopis
    être saisi de joie biti ves iz sebe od veselja
    je n'ai pas bien saisi le sens de ses paroles nisem dobro razumel pomena njegovih besed
    les agents se sont saisis de voleurs policisti so prijeli tatove
    saisir un tribunal d'une affaire predložiti zadevo sodišču
    le Conseil de sécurité fut saisi de la demande de la France varnostnemu svetu je bila predložena zahteva Francije
  • sám seul ; (samoten) solitaire, isolé; même ; (osebno) personnellement, en personne ; (nemešan) pur, sans mélange

    čisto sam samcat tout (ali absolument) seul, esseulé
    jaz sam moi-même
    mi sami nous-mêmes
    sam od sebe de soi-même, de son propre gré, de son propre chef (ali mouvement, initiative), spontanément
    sam si kriv c'est à toi seul la faute, tu es (le) seul à être coupable (ali fautif)
    biti na samem s kom être en tête, à tête (ali seul) avec quelqu'un
    pomagaj si sam! aide-toi toi-même!
    sam vse narediti faire (ali régler) tout soi-même (ali tout seul)
    iz same radovednosti par pure curiosité
    sama dobrota je je elle est la bonté même (ali en personne)
    imela je sobo sama zase elle avait une chambre à elle (seule)
    sam zase biti, živeti mener une vie retirée (ali solitaire), vivre retiré, ne voir personne
    to se razume samo po sebi cela va de soi (ali sans dire)
    nesreča ne pride nikoli sama un malheur ne vient jamais seul