Franja

Zadetki iskanja

  • inscription [-psjɔ̃] féminin napis; vpis, vpisovanje; commerce vknjiženje; prijava

    inscription à un concours prijava k natečaju
    prendre ses inscriptions vpisati se (na univerzo), imatrikulirati se
    inscription funéraire nagrobni napis
    inscription hypothécaire vknjižba (na posestvo)
    inscription sur le grand livre državna zadolžnica
    droit masculin d'inscription vpisnina
    (juridique) inscription de (ali: en) faux vložitev pritožbe, da je dokument ponarejen
    faire inscription au procès-verbal vzeti na protokol
    il y a beaucoup d'inscriptions je mnogo prijav
  • intention [ɛ̃tɑ̃sjɔ̃] féminin namen, namera, naklep, volja, cilj

    avec intention namenoma, namerno
    bonne, mauvaise intention dober, slab namen
    à l'intention de quelqu'un komu v prid, v čast
    à cette intention v ta namen
    à mauvaise intention v zli nameri
    sans intention nenamerno
    avoir l'intention de imeti namen, nameravati
    avoir de bonnes intentions envers quelqu'un imeti s kom dobre namene, dobro misliti s kom
    avoir de mauvaises intentions imeti zle namene
    ce n'est nullement mon intention še ne mislim ne na to
    donner une fête à l'intention de quelqu'un prirediti slavnost komu (v čast)
    il n'est pas dans mon intention de ... ni moj namen, da bi ...
    nourrir des intentions perfides imeti zahrbtne namene
    faire un procès d'intention à quelqu'un koga tožiti zaradi njegovih (domnevanih) naklepov
    prier à l'intention des disparus moliti za pogrešance
    taire ses intentions molčati o svojih naklepih
    (juridique) intention de lucre dobičkaželjen namen
    l'enfer est pavé de bonnes intentions (proverbe) mnogo dobrih sklepov pride do slabih (negativnih) rezultatov
  • jaloux, ouse [žalu, z] adjectif ljubosumen, boječ se za; zavisten, nevoščljiv; masculin ljubosumnež, zavistnež, nevoščljivec

    jaloux comme un tigre strašno ljubosumen
    jaloux de plaire željan ugajati
    jaloux du succès de ses amis nevoščljiv uspeha svojih prijateljev
    être jaloux de sa femme biti ljubosumen na svojo ženo
    faire des jaloux zbujati zavist
    nous sommes jaloux de notre indépendance mnogo nam je do naše neodvisnosti
  • laisser [Iɛse] verbe transitif po-, pre-, za-pustiti; preiti, zamolčati

    avoir le prendre et le laisser imeti izbiro
    c'est à prendre ou à laisser ali to vzamete ali pa ne (druge izbire ni)
    ne pas laisser de ne opustiti, ne nehati
    laisser en blanc pustiti belo, prazno, nepopisano
    laisser voir pokazati
    laisser pour compte (commerce) dati zopet na razpolago
    laisser tomber spustiti(na tla)
    laisser de côté, à part pustiti ob strani
    laisser à désirer ne popolnoma zadovoljiti
    ne rien laisser au hasard ničesar ne prepustiti slučaju
    laisser à penser dati misliti
    laisser faire, dire pustiti koga, da dela, govori, kar hoče
    ne pas laisser de faire quelque chose ne zamuditi kaj napraviti
    cette réponse ne laisse pas de m'étonner ta odgovor me res preseneča
    laisser dormir (figuré) pustiti pri miru
    laisser tranquille pustiti na miru
    laisser à entendre, à comprendre dati razumeti
    se laisser prepustiti se
    se laisser aller zanemariati se
    se laisser aller à spozabiti se
    se laisser dire pustiti si reči, dopovedati
    se laisser faire ne se upirati, pristati na
    se laisser tout faire ničemur se ne upirati, vse prenesti, potrpeti
    se laisser faire une douce violence upirati se navidezno in končno popustiti
    laisser là pustiti na cedilu
    laisser quelqu'un libre de faire quelque chose komu na voljo pustiti, da kaj naredi
    laisser passer pustiti kaj iti mimo, pustiti, da se kaj godi
    se laisser porter par le courant (figuré) plavati s tokom
    laisser sa vie, (populaire) ses os, sa peau, ses bottes umreti
    je vous laisse (familier) (zdaj) grem
    laissez (donc)! pustite (vendar) to!
    cela ne laisse pas d'être dangereux to je kljub temu (prej ko slej), to ostane še vedno nevarno
    cela se laisse manger, entendre to se da jesti, slišati
    il faut bien faire et laisser dire delaj prav in ne boj se nikogar
    il m'a laissé en plan, en rade (familier) pustil me je na cedilu
    laisser des plumes dans une affaire (familier) mnogo izgubiti v kaki zadevi
  • lampe [lɑ̃p] féminin svetilka, žarnica; (radio) cev

    lampe électrique žarnica
    poste masculin à 6 lampes 6-cevni radijski sprejemnik
    lampe à pétrole petrolejka
    la lampe a sauté žarnica je pregorela
    lampe à acétylène, à alcool svetilka na karbid, na špirit
    lampe à arc obločnica
    lampe au néon neonska svetilka
    lampe électrique de poche žepna (električna) svetilka
    lampe de mineur, de sûreté rudarska svetilka
    lampe de suspension, de table viseča, namizna svetilka
    lampe (électrique) en quarz višinsko sonce (umetno)
    s'en mettre plein la lampe (populaire) mnogo jesti, piti; nabasati se z jedačo in pijačo
    il n'y a plus d'huile dans la lampe (figuré) h koncu gre (z bolnikom)
  • ljúdstvo peuple moški spol , population ženski spol

    človek iz ljudstva homme moški spol du peuple
    delovno ljudstvo peuple travailleur (ali laborieux), masses travailleuses (ali laborieuses)
    izvoljeno ljudstvo le peuple élu
    kmečko ljudstvo peuple des campagnes, paysans moški spol množine
    preprosto ljudstvo les petites gens, le menu peuple, le populaire, familiarno le populo
    mnogo ljudstva beaucoup de monde, une foule
    Socialistična zveza delovnega ljudstva l'Alliance socialiste du peuple travailleur (ali des travailleurs)
  • long, ue [lɔ̃, g] adjectif dolg; dolgotrajen; počasen; redek (juha); adverbe dolgo, dolgo časa; masculin dolžina

    long de 5 mètres 5 m dolg
    long comme un jour sans pain neskončno dolg
    à la longue sčasoma
    à long terme dolgoročen
    de 3 mètres de long 3 metre dolg
    de long en large sem in tja, gor in dol
    de long en long vedno dalje, dljè
    de longue main (figuré) oddavna
    en long v dolžino, dolg
    en long et en large po dolžini in širini
    le long de vzdolž, ob
    tout le long de sa vie vse svoje življenje
    (tout) au long, tout du long (figuré) na dolgo in na široko, obširno
    tout le long de la journée ves dolgi dan
    à une longue échéance dolgoročno
    nous sommes amis de longue date smo dolgoletni prijatelji
    canon masculin à longue portée daljnometni top
    aller de long en large hoditi sem in tja, gor in dol
    avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv, biti vplivna oseba
    en dire long mnogo govoriti, povedati o
    son attitude en dit long njegovo zadržanje pove vse o tem, je dovolj jasno glede tega
    être long dolgo trajati
    être long à venir (dolgo) se pustiti čakati
    faire long feu vleči se, ne biti ne konca ne kraja (česa)
    en savoir long sur dobro se spoznati na, mnogo vedeti o
    tomber de tout son long pasti po vsej svoji dolžini
  • lourd, e [lur, d] adjectif težek; soparen; neokreten, neroden; naporen; neznosen; masculin, populaire kmet; féminin, populaire vrata

    une lourde tâche težka naloga
    lourde faute težka, huda, groba napaka
    aliment masculin lourd težka jed
    artillerie féminin, eau féminin lourde težka artilerija, voda
    huile féminin lourde težko olje
    industrie féminin lourde težka industrija
    temps masculin lourd soparno vreme
    odeur féminin lourde močan, oster vonj
    marché masculin lourd medel trg (na borzi, kadar padajo tečaji)
    poids masculin, boxeur masculin lourd boksar težke kategorije
    avoir la main lourde imeti težko roko (za udarce, za kaznovanje; preveč stresti v), biti neroden
    avoir la tête lourde imeti težko glavo, imeti rahel glavobol, biti omamljen
    peser lourd biti težak (nad poprečjem)
    cela ne pèsera pas lourd dans la balance to ne bo imelo velike važnosti (ko bo šlo za odločitev)
    il n'en sait pas lourd on o tem presneto malo ve
    lourd de conséquences težkih posledic
    lourd de promesses mnogo obetajoč
  • maint, e [mɛ̃; t] adjectif marsikateri, mnog

    maint(s) fois pogosto, često
    à maintes reprises ponovno
    à, en mainte(s) occasion(s) ob mnogih priložnostih
    maint homme, mainte personne féminin marsikdo; pluriel marsikateri, mnogi (ljudje); vieilli mnogo
  • mal2, pluriel maux [mal, mo] masculin zlo; škoda; trpljenje, bol, bolečina; bolezen; trud, muka, nadloga

    mal des aviateurs, de mer letalska, morska bolezen
    mal caduc, haut mal božjast
    mal de cœur (populaire), médecine slabost
    mal de dents, de gorge, de tête, de ventre zobobol, boleče grlo, glavobol, bolečine v trebuhu
    mal d'enfant porodne bolečine
    mal de(s) montagne(s) gorska, višinska bolezen
    mal du pays domotožje
    il n'y a pas de mal (to) nič ne dé
    il n'y a que demi-mal to ni tako hudó
    quel mal y a-t-il à ..., où est le mal si ... kaj za to, kaj je pri tem, če ...
    cela ne ferait pas de mal to ne bi škodilo
    avoir mal aux cheveux (populaire) imeti »mačka«
    avoir mal aux dents, à la tête imeti zobobol, glavobol
    j'ai du mal à le faire težkó mi je to napraviti, stane me truda, da to naredim
    choisir le moindre de deux maux izbrati manjše zlo
    dire du mal de quelqu'un obrekovati koga
    se donner du mal, un mal de chien garati, dajati si mnogo truda
    il est incapable de faire du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič hudega
    faire mal boleti
    faire du mal à quelqu'un boleti koga; storiti komu kaj žalega
    se faire du mal udariti se; trpeti škodo
    prendre mal nakopati si bolezen
    prendre, tourner, voir en mal nápak razumeti, skriviti
    rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
    sentir bien son mal dobro vedeti, pri čem smo
    vouloir du mal, mal de mort komu (vse) slabo želeti
  • malchance [malšɑ̃s] féminin nesreča, nezgoda; smola

    avoir de la malchance, beaucoup de malchance imeti smolo, mnogo smole
  • masse1 [mas] féminin (brezoblična) masa, gmota; teža; (velika) množina, kup; skupnost, celota; vsota, (radio) zemlja; (skupna, društvena, obratna) blagajna; populaire garanje, delo

    la masse, la grande masse de večina
    de toute sa masse z vso svojo težo
    en masse množično, masovno, v trumah, v velikem številu; vsi hkrati; v celoti
    masse active, passive (commerce) aktiva, pasiva
    masse atomique, moléculaire atomska, molekularna teža
    masse de la faillite konkurzna masa
    masse de manœuvre (militaire) operativne rezerve
    les masses laborieuses delovne množice
    fabrication féminin, production féminin en masse masovno izdelovanje, masovna proizvodnja
    manifestation féminin de masse masovna manifestacija
    meurtre masculin en masse množičen umor
    il n'y en a pas des masses (familier) tega ni mnogo, tega ni na pretek
    tomber, s'affaisser, s'écrouler comme une masse pasti, zrušiti se, zgruditi se ko klada
    venir en masse à une réunion množično priti na zborovanje
  • meublé, e [mœble] adjectif opremljen s pohištvom; masculin s pohištvom opremljena soba ali stanovanje

    chambre féminin meublée opremljena soba
    avoir la bouche bien meublée (familier) imeti lepe zobe
    avoir la tête bien meublée imeti obsežno znanje, imeti mnogo v glavi
    habiter en meublé stanovati v sobi ali stanovanju z najetim pohištvom
  • mille1 [mil] invariable tisoč; veliko število; masculin tisočica

    mille fois tisočkrat
    dix pour mille 10 pro mile
    mille choses à X. (v pismu) mnogo pozdravov Xu.
    mille mercis, remerciements tisočkrat hvala
    mille tonnerres! gromska strela!
    les Mille et une Nuits (pravljice) Tisoč in ena noč
    période féminin de mille ans tisočletje
    une anecdote entre mille sur son compte ena od 1000 anekdot na njegov račun
    avoir, gagner des mille et des cents imeti, zaslužiti mnogo denarja
    je vous le donne en mille stavim 1000: 1, da ne boste uganili
    être à mille lieues (figuré) biti daleč(proč) od tega (de da bi)
    mettre dans le mille (populaire) zadeti v črno
  • mouche [muš] féminin muha; majhen temen madež; histoire lepotni obližek; bradica; pika; črno središče v tarči; usnjen gumb (na floretu); (= bateau masculin mouche) parnik na Seni

    mouche cantharide, espagnole (zoologie, pharmacie) španska muha
    mouche des chevaux konjski obad
    mouche commune navadna muha
    mouche éphémère muha enodnevnica
    mouche à miel čebela
    mouche à viande mesarska muha, figuré sitnež, godrnjač, nergač
    mouche volante črne pega pred očmi
    fine mouche prebrisanec, prekanjenec, zvitorepec, lisjak
    poids masculin mouche (sport) mušja teža
    pattes féminin pluriel de mouche čačke, čečkarije
    on aurait entendu une mouche voler vladala je največja tišina
    être tendre à la (aux) mouche(s) biti zelo občutljiv, zelo zamerljiv
    faire d'une mouche un éléphant iz muhe narediti slona
    faire mouche zadeti v črno
    il ne ferait pas du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič žalega, on ni zloben
    faire la mouche du coche delati se važnega; mnogo si prizadevati, a brez učinka
    gober des mouches lenariti
    être mangé des mouches biti tarča zasramovanja
    mourir, tomber comme des mouches umirati, padati v velikem številu
    prendre la mouche (figuré) vzkipeti, razsrditi se
    j'ai des mouches volantes miglja, pleše mi pred očmi
    quelle mouche vous pique? kaj pa je z vami, kaj vas je pičilo
    on prend plus de mouches avec du miel qu'avec du vinaigre (figuré) z darili se veliko doseže
  • nìč rien; néant moški spol , rien moški spol , bagatelle ženski spol ; zéro moški spol

    nič drugega rien d'autre
    nič novega rien de nouveau (ali de neuf)
    nič več ne … plus rien
    prav nič, absolutno nič rien du tout, absolument rien
    meni nič, tebi nič sans plus de façons, sans se gêner, sans autre forme de procès, comme si de rien n'était, familiarno tout de go, de but en blanc
    vse ali nič tout ou rien
    za prazen nič pour un rien, pour une bagatelle
    nič ne de (odgovor na opravičevanje) cela ne fait rien, il n'y a pas de mal, pas de quoi
    nič za to! n'importe! qu'à cela ne tienne!
    za nič na svetu pour rien au monde
    iz nič ni nič on n'a rien de rien
    mnogo hrupa za nič beaucoup de bruit pour rien
    v nič devati déprécier, discréditer quelqu'un
    (tekma) 0:0 zéro à zéro, match nul
    (tekma) 3:0 trois (buts) à zéro
  • nombre [nɔ̃br] masculin število; množina, večina; števnik

    (bon) nombre de velik del, veliko, mnogo
    au nombre de mille tisoč po številu
    nombre premier praštevilo
    nombre total skupno število, vsota, seštevek
    nombre entier, décimal, fractionnaire celo, decimalno, ulomkovo število
    nombre pair, impair sodo, liho število
    nombre cardinal, ordinal glavni, vrstilni števnik
    nombre d'entre vous številni, mnogi med vami
    en (grand) nombre v velikem številu
    le plus grand nombre večina
    en nombres ronds okroglo, v zaokroženih številkah
    sans nombre brez števila, brezštevilen
    depuis nombre d'année, s že precéj let
    compter quelqu'un au nombre de ses amis koga šteti med svoje prijatelje
    élever un nombre au carré kvadrirati neko število
    être du nombre biti (spadati) zraven
    n'être pas en nombre ne biti sklepčen
    faire nombre povečati število, zraven šteti
  • obetajóč prometteur

    mnogo obetajoč plein de promesse(s)
  • obétati promettre

    obetati si dobro letino s'attendre à une bonne récolfe
    lepo vreme se obeta le temps est prometteur
    obetati zlate gradove promettre monts et merveilles
    mnogo si obetati od česa attendre beaucoup de qe, mettre de grandes espérances en quelque chose
  • occasionner [-zjɔne] verbe transitif dati povod za, povzročiti, privesti do

    je vous ai occasionné des ennuis povzročil sem vam nevšečnosti
    occasionner beaucoup de frais povzročiti mnogo stroškov