inscription [-psjɔ̃] féminin napis; vpis, vpisovanje; commerce vknjiženje; prijava
inscription à un concours prijava k natečaju
prendre ses inscriptions vpisati se (na univerzo), imatrikulirati se
inscription funéraire nagrobni napis
inscription hypothécaire vknjižba (na posestvo)
inscription sur le grand livre državna zadolžnica
droit masculin d'inscription vpisnina
(juridique) inscription de (ali: en) faux vložitev pritožbe, da je dokument ponarejen
faire inscription au procès-verbal vzeti na protokol
il y a beaucoup d'inscriptions je mnogo prijav
Zadetki iskanja
- intention [ɛ̃tɑ̃sjɔ̃] féminin namen, namera, naklep, volja, cilj
avec intention namenoma, namerno
bonne, mauvaise intention dober, slab namen
à l'intention de quelqu'un komu v prid, v čast
à cette intention v ta namen
à mauvaise intention v zli nameri
sans intention nenamerno
avoir l'intention de imeti namen, nameravati
avoir de bonnes intentions envers quelqu'un imeti s kom dobre namene, dobro misliti s kom
avoir de mauvaises intentions imeti zle namene
ce n'est nullement mon intention še ne mislim ne na to
donner une fête à l'intention de quelqu'un prirediti slavnost komu (v čast)
il n'est pas dans mon intention de ... ni moj namen, da bi ...
nourrir des intentions perfides imeti zahrbtne namene
faire un procès d'intention à quelqu'un koga tožiti zaradi njegovih (domnevanih) naklepov
prier à l'intention des disparus moliti za pogrešance
taire ses intentions molčati o svojih naklepih
(juridique) intention de lucre dobičkaželjen namen
l'enfer est pavé de bonnes intentions (proverbe) mnogo dobrih sklepov pride do slabih (negativnih) rezultatov - jaloux, ouse [žalu, z] adjectif ljubosumen, boječ se za; zavisten, nevoščljiv; masculin ljubosumnež, zavistnež, nevoščljivec
jaloux comme un tigre strašno ljubosumen
jaloux de plaire željan ugajati
jaloux du succès de ses amis nevoščljiv uspeha svojih prijateljev
être jaloux de sa femme biti ljubosumen na svojo ženo
faire des jaloux zbujati zavist
nous sommes jaloux de notre indépendance mnogo nam je do naše neodvisnosti - laisser [Iɛse] verbe transitif po-, pre-, za-pustiti; preiti, zamolčati
avoir le prendre et le laisser imeti izbiro
c'est à prendre ou à laisser ali to vzamete ali pa ne (druge izbire ni)
ne pas laisser de ne opustiti, ne nehati
laisser en blanc pustiti belo, prazno, nepopisano
laisser voir pokazati
laisser pour compte (commerce) dati zopet na razpolago
laisser tomber spustiti(na tla)
laisser de côté, à part pustiti ob strani
laisser à désirer ne popolnoma zadovoljiti
ne rien laisser au hasard ničesar ne prepustiti slučaju
laisser à penser dati misliti
laisser faire, dire pustiti koga, da dela, govori, kar hoče
ne pas laisser de faire quelque chose ne zamuditi kaj napraviti
cette réponse ne laisse pas de m'étonner ta odgovor me res preseneča
laisser dormir (figuré) pustiti pri miru
laisser tranquille pustiti na miru
laisser à entendre, à comprendre dati razumeti
se laisser prepustiti se
se laisser aller zanemariati se
se laisser aller à spozabiti se
se laisser dire pustiti si reči, dopovedati
se laisser faire ne se upirati, pristati na
se laisser tout faire ničemur se ne upirati, vse prenesti, potrpeti
se laisser faire une douce violence upirati se navidezno in končno popustiti
laisser là pustiti na cedilu
laisser quelqu'un libre de faire quelque chose komu na voljo pustiti, da kaj naredi
laisser passer pustiti kaj iti mimo, pustiti, da se kaj godi
se laisser porter par le courant (figuré) plavati s tokom
laisser sa vie, (populaire) ses os, sa peau, ses bottes umreti
je vous laisse (familier) (zdaj) grem
laissez (donc)! pustite (vendar) to!
cela ne laisse pas d'être dangereux to je kljub temu (prej ko slej), to ostane še vedno nevarno
cela se laisse manger, entendre to se da jesti, slišati
il faut bien faire et laisser dire delaj prav in ne boj se nikogar
il m'a laissé en plan, en rade (familier) pustil me je na cedilu
laisser des plumes dans une affaire (familier) mnogo izgubiti v kaki zadevi - lampe [lɑ̃p] féminin svetilka, žarnica; (radio) cev
lampe électrique žarnica
poste masculin à 6 lampes 6-cevni radijski sprejemnik
lampe à pétrole petrolejka
la lampe a sauté žarnica je pregorela
lampe à acétylène, à alcool svetilka na karbid, na špirit
lampe à arc obločnica
lampe au néon neonska svetilka
lampe électrique de poche žepna (električna) svetilka
lampe de mineur, de sûreté rudarska svetilka
lampe de suspension, de table viseča, namizna svetilka
lampe (électrique) en quarz višinsko sonce (umetno)
s'en mettre plein la lampe (populaire) mnogo jesti, piti; nabasati se z jedačo in pijačo
il n'y a plus d'huile dans la lampe (figuré) h koncu gre (z bolnikom) - ljúdstvo peuple moški spol , population ženski spol
človek iz ljudstva homme moški spol du peuple
delovno ljudstvo peuple travailleur (ali laborieux), masses travailleuses (ali laborieuses)
izvoljeno ljudstvo le peuple élu
kmečko ljudstvo peuple des campagnes, paysans moški spol množine
preprosto ljudstvo les petites gens, le menu peuple, le populaire, familiarno le populo
mnogo ljudstva beaucoup de monde, une foule
Socialistična zveza delovnega ljudstva l'Alliance socialiste du peuple travailleur (ali des travailleurs) - long, ue [lɔ̃, g] adjectif dolg; dolgotrajen; počasen; redek (juha); adverbe dolgo, dolgo časa; masculin dolžina
long de 5 mètres 5 m dolg
long comme un jour sans pain neskončno dolg
à la longue sčasoma
à long terme dolgoročen
de 3 mètres de long 3 metre dolg
de long en large sem in tja, gor in dol
de long en long vedno dalje, dljè
de longue main (figuré) oddavna
en long v dolžino, dolg
en long et en large po dolžini in širini
le long de vzdolž, ob
tout le long de sa vie vse svoje življenje
(tout) au long, tout du long (figuré) na dolgo in na široko, obširno
tout le long de la journée ves dolgi dan
à une longue échéance dolgoročno
nous sommes amis de longue date smo dolgoletni prijatelji
canon masculin à longue portée daljnometni top
aller de long en large hoditi sem in tja, gor in dol
avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv, biti vplivna oseba
en dire long mnogo govoriti, povedati o
son attitude en dit long njegovo zadržanje pove vse o tem, je dovolj jasno glede tega
être long dolgo trajati
être long à venir (dolgo) se pustiti čakati
faire long feu vleči se, ne biti ne konca ne kraja (česa)
en savoir long sur dobro se spoznati na, mnogo vedeti o
tomber de tout son long pasti po vsej svoji dolžini - lourd, e [lur, d] adjectif težek; soparen; neokreten, neroden; naporen; neznosen; masculin, populaire kmet; féminin, populaire vrata
une lourde tâche težka naloga
lourde faute težka, huda, groba napaka
aliment masculin lourd težka jed
artillerie féminin, eau féminin lourde težka artilerija, voda
huile féminin lourde težko olje
industrie féminin lourde težka industrija
temps masculin lourd soparno vreme
odeur féminin lourde močan, oster vonj
marché masculin lourd medel trg (na borzi, kadar padajo tečaji)
poids masculin, boxeur masculin lourd boksar težke kategorije
avoir la main lourde imeti težko roko (za udarce, za kaznovanje; preveč stresti v), biti neroden
avoir la tête lourde imeti težko glavo, imeti rahel glavobol, biti omamljen
peser lourd biti težak (nad poprečjem)
cela ne pèsera pas lourd dans la balance to ne bo imelo velike važnosti (ko bo šlo za odločitev)
il n'en sait pas lourd on o tem presneto malo ve
lourd de conséquences težkih posledic
lourd de promesses mnogo obetajoč - maint, e [mɛ̃; t] adjectif marsikateri, mnog
maint(s) fois pogosto, često
à maintes reprises ponovno
à, en mainte(s) occasion(s) ob mnogih priložnostih
maint homme, mainte personne féminin marsikdo; pluriel marsikateri, mnogi (ljudje); vieilli mnogo - mal2, pluriel maux [mal, mo] masculin zlo; škoda; trpljenje, bol, bolečina; bolezen; trud, muka, nadloga
mal des aviateurs, de mer letalska, morska bolezen
mal caduc, haut mal božjast
mal de cœur (populaire), médecine slabost
mal de dents, de gorge, de tête, de ventre zobobol, boleče grlo, glavobol, bolečine v trebuhu
mal d'enfant porodne bolečine
mal de(s) montagne(s) gorska, višinska bolezen
mal du pays domotožje
il n'y a pas de mal (to) nič ne dé
il n'y a que demi-mal to ni tako hudó
quel mal y a-t-il à ..., où est le mal si ... kaj za to, kaj je pri tem, če ...
cela ne ferait pas de mal to ne bi škodilo
avoir mal aux cheveux (populaire) imeti »mačka«
avoir mal aux dents, à la tête imeti zobobol, glavobol
j'ai du mal à le faire težkó mi je to napraviti, stane me truda, da to naredim
choisir le moindre de deux maux izbrati manjše zlo
dire du mal de quelqu'un obrekovati koga
se donner du mal, un mal de chien garati, dajati si mnogo truda
il est incapable de faire du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič hudega
faire mal boleti
faire du mal à quelqu'un boleti koga; storiti komu kaj žalega
se faire du mal udariti se; trpeti škodo
prendre mal nakopati si bolezen
prendre, tourner, voir en mal nápak razumeti, skriviti
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
sentir bien son mal dobro vedeti, pri čem smo
vouloir du mal, mal de mort komu (vse) slabo želeti - malchance [malšɑ̃s] féminin nesreča, nezgoda; smola
avoir de la malchance, beaucoup de malchance imeti smolo, mnogo smole - masse1 [mas] féminin (brezoblična) masa, gmota; teža; (velika) množina, kup; skupnost, celota; vsota, (radio) zemlja; (skupna, društvena, obratna) blagajna; populaire garanje, delo
la masse, la grande masse de večina
de toute sa masse z vso svojo težo
en masse množično, masovno, v trumah, v velikem številu; vsi hkrati; v celoti
masse active, passive (commerce) aktiva, pasiva
masse atomique, moléculaire atomska, molekularna teža
masse de la faillite konkurzna masa
masse de manœuvre (militaire) operativne rezerve
les masses laborieuses delovne množice
fabrication féminin, production féminin en masse masovno izdelovanje, masovna proizvodnja
manifestation féminin de masse masovna manifestacija
meurtre masculin en masse množičen umor
il n'y en a pas des masses (familier) tega ni mnogo, tega ni na pretek
tomber, s'affaisser, s'écrouler comme une masse pasti, zrušiti se, zgruditi se ko klada
venir en masse à une réunion množično priti na zborovanje - meublé, e [mœble] adjectif opremljen s pohištvom; masculin s pohištvom opremljena soba ali stanovanje
chambre féminin meublée opremljena soba
avoir la bouche bien meublée (familier) imeti lepe zobe
avoir la tête bien meublée imeti obsežno znanje, imeti mnogo v glavi
habiter en meublé stanovati v sobi ali stanovanju z najetim pohištvom - mille1 [mil] invariable tisoč; veliko število; masculin tisočica
mille fois tisočkrat
dix pour mille 10 pro mile
mille choses à X. (v pismu) mnogo pozdravov Xu.
mille mercis, remerciements tisočkrat hvala
mille tonnerres! gromska strela!
les Mille et une Nuits (pravljice) Tisoč in ena noč
période féminin de mille ans tisočletje
une anecdote entre mille sur son compte ena od 1000 anekdot na njegov račun
avoir, gagner des mille et des cents imeti, zaslužiti mnogo denarja
je vous le donne en mille stavim 1000: 1, da ne boste uganili
être à mille lieues (figuré) biti daleč(proč) od tega (de da bi)
mettre dans le mille (populaire) zadeti v črno - mouche [muš] féminin muha; majhen temen madež; histoire lepotni obližek; bradica; pika; črno središče v tarči; usnjen gumb (na floretu); (= bateau masculin mouche) parnik na Seni
mouche cantharide, espagnole (zoologie, pharmacie) španska muha
mouche des chevaux konjski obad
mouche commune navadna muha
mouche éphémère muha enodnevnica
mouche à miel čebela
mouche à viande mesarska muha, figuré sitnež, godrnjač, nergač
mouche volante črne pega pred očmi
fine mouche prebrisanec, prekanjenec, zvitorepec, lisjak
poids masculin mouche (sport) mušja teža
pattes féminin pluriel de mouche čačke, čečkarije
on aurait entendu une mouche voler vladala je največja tišina
être tendre à la (aux) mouche(s) biti zelo občutljiv, zelo zamerljiv
faire d'une mouche un éléphant iz muhe narediti slona
faire mouche zadeti v črno
il ne ferait pas du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič žalega, on ni zloben
faire la mouche du coche delati se važnega; mnogo si prizadevati, a brez učinka
gober des mouches lenariti
être mangé des mouches biti tarča zasramovanja
mourir, tomber comme des mouches umirati, padati v velikem številu
prendre la mouche (figuré) vzkipeti, razsrditi se
j'ai des mouches volantes miglja, pleše mi pred očmi
quelle mouche vous pique? kaj pa je z vami, kaj vas je pičilo
on prend plus de mouches avec du miel qu'avec du vinaigre (figuré) z darili se veliko doseže - nìč rien; néant moški spol , rien moški spol , bagatelle ženski spol ; zéro moški spol
nič drugega rien d'autre
nič novega rien de nouveau (ali de neuf)
nič več ne … plus rien
prav nič, absolutno nič rien du tout, absolument rien
meni nič, tebi nič sans plus de façons, sans se gêner, sans autre forme de procès, comme si de rien n'était, familiarno tout de go, de but en blanc
vse ali nič tout ou rien
za prazen nič pour un rien, pour une bagatelle
nič ne de (odgovor na opravičevanje) cela ne fait rien, il n'y a pas de mal, pas de quoi
nič za to! n'importe! qu'à cela ne tienne!
za nič na svetu pour rien au monde
iz nič ni nič on n'a rien de rien
mnogo hrupa za nič beaucoup de bruit pour rien
v nič devati déprécier, discréditer quelqu'un
(tekma) 0:0 zéro à zéro, match nul
(tekma) 3:0 trois (buts) à zéro - nombre [nɔ̃br] masculin število; množina, večina; števnik
(bon) nombre de velik del, veliko, mnogo
au nombre de mille tisoč po številu
nombre premier praštevilo
nombre total skupno število, vsota, seštevek
nombre entier, décimal, fractionnaire celo, decimalno, ulomkovo število
nombre pair, impair sodo, liho število
nombre cardinal, ordinal glavni, vrstilni števnik
nombre d'entre vous številni, mnogi med vami
en (grand) nombre v velikem številu
le plus grand nombre večina
en nombres ronds okroglo, v zaokroženih številkah
sans nombre brez števila, brezštevilen
depuis nombre d'année, s že precéj let
compter quelqu'un au nombre de ses amis koga šteti med svoje prijatelje
élever un nombre au carré kvadrirati neko število
être du nombre biti (spadati) zraven
n'être pas en nombre ne biti sklepčen
faire nombre povečati število, zraven šteti - obetajóč prometteur
mnogo obetajoč plein de promesse(s) - obétati promettre
obetati si dobro letino s'attendre à une bonne récolfe
lepo vreme se obeta le temps est prometteur
obetati zlate gradove promettre monts et merveilles
mnogo si obetati od česa attendre beaucoup de qe, mettre de grandes espérances en quelque chose - occasionner [-zjɔne] verbe transitif dati povod za, povzročiti, privesti do
je vous ai occasionné des ennuis povzročil sem vam nevšečnosti
occasionner beaucoup de frais povzročiti mnogo stroškov