appartenir* [-tənir] verbe intransitif pripadati, biti last (à quelqu'un koga); spadati (à quelque chose k čemu); spodobiti se, biti dolžnost (à quelqu'un komu)
s'appartenir biti sam svoj gospodar, biti prost
ce stylo vous appartient-il? je to nalivno pero vaše?
il appartient à une riche famille de notre ville pripada neki bogati družini našega mesta
il appartient aux parents d'élever leurs enfants starši so dolžni vzgajati svoje otroke
je suis occupé toute la journée, je ne m'appartiens plus zaposlen sem ves dan, nobenega časa nimam zase
Zadetki iskanja
- apprécier [-sje] verbe transitif oceniti, presoditi, ceniti, uvaževati
apprécier la distance oceniti razdaljo
apprécier quelqu'un ceniti, spoštovati koga
je n'apprecie pas ce genre de plaisanterie ne maram takih šal
ne pas apprécier quelque chose neugodno oceniti, ne marati
ses services masculin pluriel sont appréciés njegove usluge so cenjene - arrêter [arɛte] verbe transitif ustaviti, zadržati; zajeziti; prekiniti; zapleniti; odločiti, določiti; juridique aretirati, zapreti; najeti (sobo); zaključiti (konto); verbe intransitif ustaviti se, obstati
s'arrêter ustaviti se, obstati; segati (à do) (obleka); nehati teči; odločiti se (à za); ozirati se (à na); muditi se, zaustaviti se, vztrajati (sur pri)
arrêtez! stojte!
dites au chauffeur d'arrêter recite šoferju, naj ustavi
elle travaille sans cesse, elle n'arrête pas kar naprej dela, nič se ne ustavi
arrêter un compte zaključiti račun
arrêter un domestique najeti služabnika
arrêter son choix sur quelque chose odločiti se za kaj
mon choix s'est arrêté sur ... odločil sem se za ...
arrêter le lieu, le jour du rendez-vous določiti kraj, dan sestanka
ici, je vous arrête tu bi vas prekinil, ustavil (v pogovoru)
s'arrêter de courir nehati teči
s'arrêter net nenadoma se ustaviti
il vient de se faire arrêter pravkar so ga aretirali - arrivé, e [ve] masculin, féminin prišlec, došlec
les derniers arrivés n'ont pu entrer au stade tisti, ki so prišli zadnji, niso mogli priti v stadion
un homme arrivé človek, ki je (poklicno, družbeno) uspel - ascendance [asɑ̃dɑ̃s] féminin, astronomie vzhajanje zvezd; sorodstvo (v navzgornji vrsti), rod, poreklo; predniki
il est d'ascendance bretonne njegovi predniki so bili Bretonci; po rodu je iz Bretanje
être d'ascendance ouvrière biti delavskega porekla - ascendant, e [asɑ̃dɑ̃, t] adjectif dvigajoč se, vzhajajoč; masculin vzhod (zvezde); krvni sorodnik v navzgornji vrsti, prednik; ascendent; figuré vpliv
ses ascendants du côté de son père sont originaires de ... njegovi sorodniki po očetovi strani so po rodu iz ...
avoir de l'ascendant sur quelqu'un imeti vpliv na koga
prendre un grand ascendant sur quelqu'un dobiti velik vpliv na koga
subir l'ascendant de quelqu'un podleči vplivu, biti pod vplivom kake osebe
user de son ascendant pour obtenir des avantages personnels uporabiti svoj vpliv za pridobitev osebnih ugodnosti - assaillir* [asajir] verbe transitif napasti, naskočiti, jurišati, navaliti, planiti (quelqu'un na koga); figuré mučiti, nadlegovati
le ministre fut assailli par des journalistes časnikarji so obsuli ministra
il fut assailli dans la rue napadli so ga na ulici
elle est assaillie par toutes sortes de soucis mučijo jo skrbi vseh vrst - asseoir* [aswar] verbe transitif posaditi; postaviti; utrditi
s'asseoir sesti, usesti se
asseoir les, fondations postaviti, položiti temelje
asseoir un prince sur le trône posaditi kneza na prestol, oklicati ga za kralja
asseoir un enfant sur la chaise posaditi otroka na stol
j'ai assis le malade dans un fauteuil posadil sem bolnika v naslanjač
asseoir une théorie sur des preuves irréfutables podpreti svojo teorijo z nespodbitnimi dokazi
asseoir l'impôt določiti osnovo za odmero davka
asseoir un impôt sur quelque chose obdavčiti kaj
asseoir la paix sur un traité de non-agression postaviti temelje za mir s pogodbo o nenapadanju
cela m'a assis (familier) to mi je vzelo sapo, onemel sem ob tem
faire asseoir quelqu'un à sa table povabiti koga, da prisede k mizi
on me fit asseoir dali so mi stol (da sedem)
s'asseoir auprès de quelqu'un sesti h komu
s'asseoir en cercle autour de la table sesti v krogu okoli mize
je m'assieds dessus (familier) se požvižgam na to - assertion [asɛrsjɔ̃] féminin trditev, zatrjevanje
les faits ont vérifié les assertions dejstva so potrdila pravilnost trditev - assimiler [-le] verbe transitif prilagoditi, priličiti; primerjati; izenačiti; usvajati, vase sprejemati; biologie presnavljati; asimilirati
s'assimiler primerjati se (à quelqu'un s kom); priličiti se, prilagoditi se, stopiti se, asimilirati se, integrirati se (à v)
assimiler quelqu'un à quelqu'un primerjati koga s kom
assimiler mal les graisses slabo presnavijati maščobe
assimiler les émigrés asimilirati, integrirati (raznaroditi) priseljence
de nombreux immigrants se sont assimilés številni priseljenci so se asimilirali - assurer [asüre] verbe transitif zavarovati; zagotoviti, zatrjevati, potrditi, utrditi; (po)skrbeti (de za)
s'assurer de quelque chose zagotoviti si kaj; prepričati se o čem; polastiti se česa; zavarovati se
il m'a assuré de son amitié prosil me je, naj ne dvomim o njegovem prijateljstvu
assurer son pouvoir utrditi svojo oblast
assurer contre l'incendie zavarovati proti požaru
assurer l'avenir de quelqu'un (po)skrbeti za bodočnost kake osebe
assurez-vous si la porte est bien fermée prepričajte se, če so vrata dobro zaprta
les mairies assurent une permanence le dimanche županstva poslujejo ob nedeljah - atermoyer [-mwaje] verbe transitif odlašati, zavlačevati; skušati si pridobiti čas z izgovori
il n'y a plus à atermoyer, il faut agir nobenega odlašanja več, potrebna so dejanja - atomisé, e [-ze] adjectif atomiziran, ki je doživel učinek atomskega sevanja
les atomisés d'Hiroshima qui survécurent à l'explosion de la bombe (atomique) atomiziranci iz H., ki so preživeli eksplozijo atomske bombe - attacher [-še] verbe transitif na-, pri-, zvezati (à na), pritrditi, prikleniti; zapeti (zapnem); pribiti, prišiti; pripisovati (pomen), pritegniti nase; verbe intransitif prijeti se, prižgati se (à la casserole na ponev)
s'attacher navezati se; oprijeti se; biti po-, zvezan (à z); zapenjati se; vztrajati (à pri); prizadevati si
s'attacher à faire quelque chose prizadevati si, da bi kaj napravili
attacher le chien à un arbre privezati psa k drevesu
attacher ses (lacets de) chaussures zavezati si vezalke na čevljih, čevlje
attacher ses regards, ses yeux sur upreti svoje poglede, oči v, na
attacher sa veste, sa ceinture zapeti suknjič, pas
le ragoût a attaché ragu se je prijel na dno ponve
de vieilles habitudes m'attachent à ma maison stare navade me vežejo na moj dom
ce professeur s'est attaché tous les élèves vsi učenci so vzljubili tega profesorja
attacher du prix, de la valeur à quelque chose pripisovati ceno, vrednost čemu
n'y attachez pas trop d'importance ne pripisujte temu preveč važnosti
je me suis beaucoup attaché à cette ville zelo sem se navezal na to mesto
les avantages qui s'attachent à ce poste ugodnosti, ki so povezane s tem (službenim) mestom
il s'attache à la rendre heureuse prizadeva si, da bi jo osrečil - attaquer [-ke] verbe transitif napasti, naskočiti; figuré kritizirati, spodbijati; lotiti se, začeti; chimie razjedati
s'attaquer à quelqu'un napasti koga, meriti se s kom, lotiti se koga, spoprijeti se s kom
attaquer par surprise nenadoma, nepričakovano napasti
attaquer vigoureusement navaliti, močno napasti
attaquer quelqu'un en justice tožiti koga
(familier) attaquer le pâté lotiti se, začeti jesti pašteto
s'attaquer à un projet napasti, kritizirati načrt
s'attaquer à un problème spoprijeti se s problemom, skušati ga rešiti
(médecine) le poumon est attaqué pljuča so načeta, prizadeta - attarder [-rde] verbe transitif zadržati, povzročiti zamudo (quelqu'un komu)
les embouteillages nous ont attardés prometni zastoji so vzrok naše zamude
il a été attardé par l'orage nevihta ga je zadržala
s'attarder zakasniti se, zamuditi se, zadržati se
s'attarder chez quelqu'un zadržati se pri kom (prek predvidenega časa)
s'attarder sur un sujet zadržati se pri kakem predmetu - attrouper [-pe] verbe transitif zbrati v gručo, v množico
s'attrouper zbirati se, zgrinjati se (v gručo, v množico)
ses cris attroupèrent les passants njegovi kriki so zbrali ljudi v gručo
les manifestants s'attroupent devant l'hôtel de ville manifestanti, demonstranti se zbirajo pred mestno hišo - augmenter [ogmɑ̃te] verbe transitif povečati, povišati; verbe intransitif povečati se, narasti; podražiti se
s'augmenter povečati se
augmenter les salaires povišati mezde
augmenter quelqu'un komu mezdo, plačo povišati
j'ai é'té augmenté ce mois-ci ta mesec so mi zvišali plačo
la population augmente chaque année prebivalstvo se poveča vsako leto
aller en augmentant vse bolj se večati
augmenter de volume povečati se v obsegu
la vie augmente beaucoup življenjski stroški zelo naraščajo
le papier, la salade a augmenté papir, solata se je podražil(a)
son mal a augmenté njegova bolezen se je poslabšala
édition féminin revue et augmentée pregledana in povečana izdaja - autant [otɑ̃] adverbe (ravno) toliko, prav toliko, isto
deux fois autant dvakrat toliko
je travaille autant que je peux delam toliko, kot morem
d'autant za toliko
d'autant plus, moins toliko več(bolj), toliko manj
d'autant mieux toliko, tem bolje
je sais autant que vous toliko vem kot vi
autant dire prav tako bi se lahko reklo, lahko se torej reče, to se pravi
autant dire la vérité potem je vseeno, če povem resnico
autant que j'en puis juger kolikor morem presoditi
pour autant zato
autant que je sache kolikor vem
autant que possible kolikor mogoče
il est né autant de garçons que de filles rodilo se je prav toliko dečkov kot deklic
je n'ai pas autant de patience nimam prav toliko potrpljenja
ils sont autant que nous toliko jih je kot nas
c'est un homme mort ou autant vaut to je mrtev človek ali skoraj (mrtev)
autant il est charmant avec elle, autant il est désagréable avec nous kolikor je ljubezniv do nje, je neprijazen do nas
ces objets sont autant de merveilles ti predmeti so prava čuda
autant de têtes, autant d'avis (proverbe) kolikor glav, toliko mnenj
autant en emporte le vent (proverbe) to so prazne obljube, prazne besede - autre [otr] adjectif drug; drugačen; drugi
d'un autre côté z druge strani
de l'autre côté na drugi strani, onkraj
autre part drugje
d'autre part z druge strani, od drugod
de part et d'autre z obeh strani
il n'y a d'autre remède que ... ni drugega sredstva, kot da ...
une autre fois, un autre jour drugikrat, enkrat drugič
d'autres fois druge krati, drugače, sicer
l'autre fois zadnjič, zadnjikrat
l'autre jour ondan, onkrat, pred kratkim, nedavno
en d'autres temps druge krati, sicer
de temps à autre od časa do časa, tu pa tam
tant d'autres toliko drugih
qui d'autre? kdo drugi (pa)? koga drugega (pa)?
quelqu'un d'autre nekdo drugi
tout autre vsak drugi
aucun autre, nul autre, personne (d') autre noben drug
nous autres, nous partons mi gremo
à d'autres! (familier) to pripoveduj(te) komu drugemu!
entre autres (choses) med drugim
l'un ... l'autre eden ... drugi
l'un et l'autre eden kot drugi, oba
c'est (tout) l'un ou (tout) l'autre ali eno ali drugo, srednjega ni
ni l'un ni l'autre ne eden ne drugi
l'un l'autre eden drugega, med seboj
l'un dans l'autre eno z drugim, v celem
d'un jour à l'autre iz enega dneva v drugega
aimez-vous les uns les autres ljubite se med seboj!
il y avait, entre autres, deux généraux, un député bili so tam, med drugimi, dva generala, en poslanec
c'est (tout) autre chose to je nekaj (čisto) drugega
parlons d'autre chose govorimo o čem drugem
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
rien (d')autre nič drugega
marcher l'un après l'autre, l'un avec l'autre l'un à côté de l'autre iti eden za drugim, eden z drugim, vštric
il n'en fait jamais d'autres on često dela take (neumnosti), ne zna narediti drugače, ne more iz svoje kože
il en sait bien d'autres on zna še kaj drugega
j'en ai vu bien d'autres to še nič ni, sem še kaj drugega videl
en voici bien d'une autre tu boste šele pogledali, se začudili
vous en verrez bien d'autres še vse drugače stvari boste doživeli
il est devenu autre postal je drugačen
autre chose est promettre, autre chose est donner obljubiti in dati je dvoje
autres temps, autres mœurs drugi časi, drugi običaji (navade)