Franja

Zadetki iskanja

  • infirme [ɛ̃firm] adjectif invaliden, bolehen, pohabljen; nebogljen; populaire neumen, bedast; masculin, féminin invalid, -inja

    donner ses soins à un infirme skrbeti za invalida
    rester infirme à la suite d'une chute ostati invaliden zaradi padca
  • jachère [žašɛr] féminin praha; trznina, trzna njiva, ledina

    laisser en jachère pustiti praho, pustiti neobdelano
    rester, être en jachère ostati neizkoriščen
  • lettre [lɛtr] féminin črka; pismo; pluriel pisma, (prejeta) pošta; (= belles lettres) leposlovje, beletristika; filologija, veda o jeziku in slovstvu

    à la lettre, au pied de la lettre dobesedno, točno
    en (toutes) lettres brez krajšanja, v polni pisavi, (število) z besedami, figuré ne da bi kaj izpustili ali zamolčali
    dire, écrire en toutes lettres odkrito povedati, napisati
    par lettre s pismom
    lettre d'achat kupno pismo
    lettre d'adieux, d'amour poslovilno, ljubezensko pismo
    lettre d'affaires, de commerce poslovno, trgovsko pismo
    lettre-avion pismo z letalsko pošto
    lettre de cachet (vieilli) ukaz o aretaciji
    lettre de change menica
    lettre de change en blanc, à échéance fixe, d'encaissement, à l'escompte, à vue blanko, dato, inkaso, diskontna, na pokaz menica
    lettre chargée, assurée denarno, vrednostno pismo
    lettre de chargement tovorni list
    lettre circulaire okrožnica
    lettre de condoléance sožalno pismo
    lettre de congédiement, de démission pismo 0 odpustitvi (iz službe)
    lettre de convocation povabilno pismo (k zborovanju), poziv
    lettres de créance (diplomatske) poverilnice
    lettre de crédit kreditno pismo
    lettre d'envoi spremno pismo, spremnica
    lettre par exprès, lettre exprès ekspresno pismo
    lettre de faire part obvestilno pismo, naznanilo (o smrti, o družinskem dogodku)
    lettre de félicitations pismo s čestitkami
    lettre de gage zastavno pismo, zastavnica
    lettre initiale začetna črka
    lettre d'introduction priporočilno pismo
    lettre delicenciement pismo o odpustitvi (iz službe)
    lettre majuscule, lettre capitale velika črka
    lettre minuscule mala črka
    lettre de menaces, comminatoire grozilno pismo
    lettre monitoire, d'avertissement, de rappel (pismeni) opomin
    lettre morte (figuré) mrtva črka
    lettre moulée, d'imprimerie tiskana črka
    lettre particulière, privée zasebno pismo
    lettre pastorale pastirsko pismo
    lettres patentes (vieilli) kraljev odlok v obliki odprtega pisma
    lettre pneumatique pismo po cevni pošti
    lettre de procuration pooblastilo
    lettre de recommandation priporočilno pismo
    lettre recommandée priporočeno pismo
    lettre de reconnaissance, de remerciement priznanica, zahvalno pismo
    lettre retournée à l'expéditeur nedostavljivo pismo
    lettre de voiture tovorni list, spremnica
    classeur masculin de lettres urejevalec pisem
    c'est lettre close pour moi to mi je španska vas, to mi je čisto tuje
    docteur des lettres doktor filozofije
    faculté féminin des lettres filozofska fakulteta
    grande, petite lettre velika, mala črka
    homme masculin, femme féminin de lettres književnik, -ica
    papier masculin à lettres pisemski papir
    payeur masculin, tiré masculin d'une lettre de change trasat
    secret masculin des lettres pisemska tajnost
    tireur masculin d'une lettre de change izstavitelj menice, trasant
    acquitter une lettre de change izplačati menico
    affranchir une lettre frankirati pismo
    avoir des lettres biti načitan, izobražen
    être écrit en lettres de sang biti zapisan s krvavimi črkami
    lever les lettres pobrati pisma iz poštnega nabiralnika
    mettre une lettre à la poste oddati pismo na pošto
    passer comme une lettre à la poste biti sprejet brez težav, brez zaprek
    poster une lettre poslati pismo po pošti
    prendre au pied de la lettre dobesedno vzeti
    rester, devenir lettre morte ostati, postati mrtva črka
    tirer une lettre de change izstaviti menico
  • logis [lɔži] masculin stanovanje, dom, prenočišče; figuré, familier glava, možgani

    sans logis brez doma, brez strehe
    sans-logis masculin brezdomec
    corps masculin de logis glavni del poslopja
    (figuré, familier)

    la folle du logis domišljija, fantazija
    avoir la table et le logis imeti hrano in stanovanje
    être au logis, garder le logis biti, ostati doma
    rentrer au logis vrniti se domov
  • main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

    1.

    à la main, en main v roki
    à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
    à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
    à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
    (homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
    à main armée z orožjem v roki
    à main levée prostoročno
    à pleines mains obilno, ne da bi štel
    la main dans la main z roko v roki
    de la main (droite) z (desno) roko
    de main en main od, iz roke v roko, do roke
    de la main à la main neposredno, direktno
    de main de maître mojstrsko
    de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
    de longue main dolgo, skrbno
    préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
    de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
    des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
    en (propre) main lastnoročno
    en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
    en un tour de main v hipu, naenkrat
    entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
    par ses mains, de sa main z lastno roko
    sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
    sous la main, en main pri roki
    la main sur la conscience! roko na srcé!
    haut les mains! roke kvišku!
    bas les mains! roke proč!
    pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

    2.

    mains de caoutchouc gumijaste rokavice
    main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
    main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
    main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
    main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
    main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
    main de papier 25 pol papirja
    main de passe (typographie) pretisk
    main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

    3.

    arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
    bagages mpt à main ročna prtljaga
    cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
    combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
    coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
    fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
    fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
    homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
    nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
    nu comme la main čisto gol, čisto nag
    petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
    première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
    tissé à la main ročno tkan
    tour masculin de main spretnost, ročnost
    travail masculin des mains ročno delo
    vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

    4.

    s'en aller les mains vides oditi praznih rok
    ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
    avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
    avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
    avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
    avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
    avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
    avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
    avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
    avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
    avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
    avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
    avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
    avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
    battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
    changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
    demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
    donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
    donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
    se donner la main podati si roko
    donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
    donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
    écrire à la main pisati z roko
    être en bonnes mains biti v dobrih rokah
    faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
    faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
    se faire la main à uriti, vaditi se za, v
    faire argent de toute main iz vsega kovati denar
    faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
    forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
    gagner quelqu'un de la main prekašati koga
    garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
    graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
    lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
    laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
    s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
    manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
    mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
    j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
    mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
    mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
    passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
    passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
    perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
    prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
    prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
    prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
    remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
    revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
    souiller ses mains (figuré) umazati si roke
    tendre la main beračiti
    à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
    tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
    tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
    se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
    tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
    tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
    en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
    toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
    vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
    il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika
  • maintenir* [mɛ̃tnir] verbe transitif vzdrževati, ohraniti (v istem stanju); (trdno) držati; podpirati; vztrajati pri; vztrajno trditi; verbe intransitif vzdržati

    se maintenir vzdrževati se, ostati, ohraniti se (v istem stanju)
    maintenir en bon état vzdrževati v dobrem stanju
    se maintenir dans un bon état d'entraînement (sport) držati se v dobri formi
    maintenir en réserve držati, hraniti v rezervi
    maintenir sa santé, se maintenir en bonne santé ostati pri dobrem zdravju
    maintenir la paix, l'ordre ohraniti mir, red
    (populaire) alors, ça va? ça se maintient? no, ali gre? vse po starem?
  • maison [mɛzɔ̃] féminin hiša; dom; hišno osebje, služinčad; hišna skupnost; dinastija; (= maison de commerce) trgovska hiša, podjetje, tvrdka, firma, trgovina; adjectif doma narejen, domač, familier izvrsten; adverbe zelo

    à la maison doma, domov
    maison d'accouchement porodnišnica
    maison affiliée podružnično podjetje
    maison d'agriculture poljedelska zadruga, podjetje
    maison d'aliénés, de fous umobolnica, norišnica
    maison d'ameublement trgovina s pohištvom
    maison à appartements (multiples) (več)stanovanjska, etažna hiša
    maison d'arrêt preiskovalni zapor, jetnišnica
    maison de banque bančno podjetje
    maison en bois, blindée lesena hiša, brunarica
    maison de campagne podeželska hiša
    maison scolaire šolski, otroški počitniški dom
    maison centrale, de correction, de force, de réclusion kaznilnica, jetnišnica, zapor, ječa
    maison de chasse lovska hiša
    maison close bordel, javna hiša
    maison de commission komisijska trgovina
    maison de confection konfekcijska, oblačilna trgovina
    maison de convalescents okrevališče
    maison de couture modni (šivalni) salon
    maison d'éditions založba
    maison d'éducation vzgojni zavod; internat
    maison élevée stolpnica
    maison d'enfants dom za otroke
    maison d'exportation, d'importation izvozno, uvozno podjetje
    maison à une, pour une seule famille enodružinska hiša
    maison de garde-voie (železniška) čuvajnica
    maison d'habitation stanovanjska hiša
    maison individuelle individualna hiša
    maison de jeu igralnica
    maison jumelée hiša dvojček
    maison de location večja hiša z več(najemninskimi) stanovanji
    maison de maître gosposka hiša
    maison mère hiša, v kateri se je firma ustanovila; glavna trgovina
    maison mitoyenne vrstna hiša
    maison mortuaire hiša žalosti; mrtvaška veža
    maison de passe prenočišče; gostilna slabega slovesa
    maison pénitentiaire poboljševalnica, prisilna delavnica
    maison de peuple županstvo
    maison portative; préfabriquée, démontable montažna hiša
    maison de prêt zastavljalnica
    maison publique, de tolérance javna hiša, bordel
    maisons en rangée vrstne hiše
    maison de rapport najemninska hiša
    maison religieuse samostan
    maison de repos dom počitka, penzijon
    maison de retraite dom za stare ljudi, za upokojence
    maison de santé zasebna klinika
    maison seigneuriale gosposka hiša, grašcina
    maison sœur, affiliée podružnična trgovina, podjetje
    maison de sport športna trgovina
    maison à succursales multiples podjetje z več filialami, verižno podjetje
    maison de vente à tempérament trgovina s prodajo na obroke
    maison de ville mestna hiša, rotovž
    maison pour week-end (hiša za) vikend
    ami masculin de la maison hišni prijatelj
    fait à la maison doma pečen, domač
    gens masculin pluriel de maison služinčad
    gens masculin pluriel de la maison (hišni) domačini, domači
    îlot masculin, pâté masculin, rangée féminin de maisons blok hiš
    maître masculin, maîtresse féminin de la maison hišni gospodar, gospodarica (gospodinja)
    pâté masculin maison domača pašteta
    règlement masculin de maison hišni red
    tarte féminin maison domača, doma narejena torta (kolač)
    aller à la maison iti domov
    avoir 30 ans de maison biti 30 let pri istem podjetju
    entrer, être en maison (dekle) stopiti v službo, biti v službi
    être de la maison (nekako, tako rekoč) spadati k hiši
    la maison est en faillite tvrdka, podjetje je v konkurzu
    faire sa maison, se faire une maison ustvariti si, urediti si hišo, dom
    rester à la maison, garder la maison ostati doma, ne iti iz hiše
    tenir maison (figuré) imeti odprto hišo
    tenir la maison gospodariti, gospodinjiti
    les maisons empêchent de voir la ville (figuré) od samih dreves ni videti gozda
  • maître, sse [mɛtrə, mɛtrɛs] adjectif glavni, bistven; imeniten, sijajen; masculin, féminin gospodar, -ica, gospodinja, gospa; mojster; učitelj, -ica; gospod (pred imenom odvetnika, notarja); naslov za eminentnega profesorja, pisatelja, umetnika

    Monsieur et cher Maître velespoštovani gospod; féminin, figuré metresa, priležnica, ljubica, vieilli zaročenka
    en maître mojstrsko
    sans maître brez gospodarja
    de main de maître z mojstrsko roko, neprekosljivo
    Maître (krajšava Me)
    X., avocate à la cour gospa X., sodna odvetnica
    maître d'armes učitelj mečevanja
    maître(-)autel masculin glavni oltar
    maître de ballet baletni mojster
    maître, maîtresse de chant, de danse, de langues, de musique, de sport učitelj, -ica (profesor, -ica) petja, plesa, jezikov, glasbe, športni učitelj
    maître chanteur (histoire, musique) mojstrski pevec
    maître de chapelle vodja cerkvenega zbora
    maître de conférences docent
    maître, maîtresse d'école učitelj, -ica osnovne šole
    maître d'étude, d'internat študijski vodja, prefekt
    maître de forges fužinar
    maître fripon velik lopov, slepar
    maître garçon višji plačilni natakar
    maître homme (familier) sijajen dečko
    maîtresse femme energična ženska
    maître nageur plavalni mojster
    grand maître (prostozidarski) veliki mojster
    idée féminin maîtresse glavna misel
    pénurie féminin des maîtres pomanjkanje učiteljev
    qualité féminin maîtresse glavna lastnost, kvaliteta
    être maître de quelque chose biti gospodar česa, obvladati kaj
    être le maître biti gospodar (svojih odločitev)
    être maître de faire quelque chose moči kaj napraviti
    être son maître biti sam svoj gospod(ar), biti neodvisen
    être maître chez soi biti gospodar v hiši
    être maître de soi obvladati samega sebe
    passer maître postati mojster, zelo spreten
    se rendre maître zagospodovati (de nad); prevzeti vodstvo, obvladati
    rester maître de la situation ostati gospodar položaja
    il a trouvé son maître (figuré) našel ga je, ki mu je kos
    apprenti n'est pas maître (proverbe) nihče ni učen padel z nebes
    nul ne peut servir deux maîtres nihče ne more služiti dvema gospodarjema
    tel maître, tel valet (proverbe) kakršen gospodar, takšen sluga
  • marbre [marbr] masculin marmor, marmorna plošča (kip, plastika, spomenik, steber); frnikola, nika; tiskarska miza

    de marbre iz marmorja, figuré hladen
    marbre artificiel umetni marmor
    marbre feint fingiran marmor
    marbre statuaire kiparski marmor
    froid comme le marbre, comme un marbre mrzel, hladen kot marmor, brezčuten, brezsrčen
    carrière féminin de marbre kamnolom marmorja
    plaque féminin, statue féminin de marbre plošča, kip iz marmorja
    tourneur masculin de marbre brusač marmorja
    être, rester de marbre biti, ostati brezčuten
    être, rester sur le marbre (typographie) biti, ostati postavljen v stavku
    livre masculin sur le marbre (typographie) za tisk pripravljena knjiga
  • même [mɛm] adjectif sam

    le, la même isti (isto), ista
    moi-même jaz sam: adverbe celó; prav, ravno
    ici même prav tu
    même que (populaire) še več, in celó, sicer pa
    à même neposredno, naravnost iz
    aujourd'hui même še danes, že danes
    avant même que še preden
    de même (que) prav tako (kot)
    du même nom istoimenski
    de moi (toi, lui ...)-même sam od sebe, spontano
    par cela même prav, ravno zaradi tega, s tem
    pas même niti ne
    quand même kljub temu, vseeno; celó če
    pour la même raison iz istega razloga
    une seule et même personne ena in ista oseba
    en même temps istočasno, hkrati
    au même titre z isto pravico
    tout de même vendarle, kljub temu
    coucher à même le sol ležati, spati (kar) na tleh, na zemlji
    boire à même la bouteille piti kar iz steklenice
    être, rester soi-même biti, ostati isti, zvest sebi
    c'est un autre moi-même to je moj drugi jaz
    être à même de (faire quelque chose) moči (kaj storiti)
    il en est, il en va de même pour isto je z, velja za
    cela s'entend de soi-même to se razume samo po sebi
    faire de même napraviti enako, prav tako
    feter dans le même moule (figuré) metati v isti koš
    mettre quelqu'un à même de omogočiti komu, da ...
    payer de même monnaie vrniti milo za drago
    cela revient au même to pride na isto
    (populaire) c'est du pareil au même to je popolnoma, natančno isto
    c'est la même chose to je isto, to je eno in isto
    même droit pour tous! enaka, ista pravica za vse!
    les mêmes choses produisent toujours les mêmes effets isti vzroki, isti učinki
    ne t'attends qu'à toi-même! (proverbe) samo nase se zanašaj!
  • mesure [məzür] féminin mera, merska enota; merjenje; merilo; zmernost, zadržanost, zdržnost; ukrep; musique takt; stihovna mera

    à la mesure de proporcionalno
    à mesure enakomerno (razdeljeno); postopoma, polagoma
    au fur (et) à mesure zaporedoma, sproti; po
    à mesure que sorazmerno, čimbolj
    dans la mesure v okviru
    dans la mesure où v kolikor
    dans une certaine mesure do neke mere
    dans une large mesure v veliki meri
    dans la mesure de nos moyens, du possible po naših najboljših močeh, možnostih
    au delà de toute mesure brezmerno, čez vse
    outre mesure čezmerno
    sans mesure brezmerno
    sur mesure po meri, figuré osebno, specialno (za koga)
    mesure d'austérité ukrep v sili
    mesure de capacité, de longueur, de superficie, de volume votla, dolžinska, ploščinska, prostorninska mera
    mesure de coercition, coercitive, de contrainte, oppressive, de rétorsion prisilen ukrep
    mesure de sécurité, de sûreté varnostna mera ali ukrep
    mesure à coup d'œil, à vue mera na oko
    mesure d'économie varčevalen ukrep
    mesure maximale (ali maximum), minimale (ali minimum) maksimalna, minimalna mera
    mesure de précaution, préventive previdnosten, preventiven ukrep
    mesure de protection, de sauvegarde zaščitni ukrep
    mesure punitive, de représailles kazenski, povračevalen ukrep
    mesures de rigueur ostre mere, ostri ukrepi
    mesure à ruban merilni trak
    mesure à trois, à quatre temps tri-, štiričetrtinski takt
    mesure transitoire prehoden ukrep
    appareil masculin de mesure merilni aparat
    demi-mesure polovičen ukrep
    mesure d'attente, provisoire začasen ukrep
    s'adonner sans mesure aux sports čezmerno se predajati športom
    avoir deux poids et deux mesures imeti dve meri, biti pristranski
    avoir le sens de la mesure imeti občutek za mero
    n'avoir pas de mesure, manquer de mesure ne imeti, ne poznati mere
    battre la mesure udarjati takt
    combler la mesure napraviti mero polno
    combler la mesure de quelque chose tirati do skrajnosti
    dépasser la mesure prekoračiti mejo
    donner (toute) sa mesure (figuré) pokazati, kaj znamo
    être en mesure de, pour faire quelque chose biti sposoben, moči kaj napraviti
    faire mesure comble navrhati
    faire bonne mesure dati dobro mero (kupcu)
    faire un costume sur mesure napraviti obleko po meri
    se faire donner un emploi du temps sur mesure (dati) si napraviti urnik specialno zase
    garder la mesure (znati) zadržati mero; musique držati takt, ostati v taktu
    jouer en mesure igrati v taktu
    marquer la mesure dajati takt
    se mettre en mesure usposobiti se
    passer toutes mesures prekoračiti vse (dovoljene) meje
    prendre les mesures de quelque chose izmeriti kaj
    prendre des mesures podvzeti ukrepe
    prendre mesure vzeti mero (krojač)
  • moisir [mwazir] verbe transitif prekriti, oprhniti s plesnijo

    verbe intransitif se moisir postati plesniv, (s)plesneti; figuré čakati, ostati dolgo na istem mestu
    je ne vais pas moisir ici (figuré, familier) tu ne bom starosti delal, ne bom ostal dolgo tu
  • mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica

    mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
    mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
    bois masculin mort suhljad
    angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
    chair féminin morte divje meso
    eau féminin morte stoječa voda
    Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
    feuille féminin morte suh list
    ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
    langue féminin morte mrtev jezik
    la mer Morte Mrtvo morje
    médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
    messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
    monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
    nature féminin morte tihožitje (umetnost)
    point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
    temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
    tête féminin de mort mrtvaška glava
    ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
    l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
    être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
    être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
    faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
    rester lettre morte ostati brez učinka
    tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
    morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več
  • mourir* [murir] verbe intransitif umreti, umirati (de od); figuré ugašati (ogenj); prenehati, izginiti, miniti

    se mourir umirati, biti v zadnjih zdihljajih
    à mourir neizrekljivo strašno
    mourir en héros umreti kot junak
    mourir d'un cancer, accidentellement umreti za rakom, v nesreči
    mourir d'envie umreti od hrepenenja
    mourir de honte, de peur na smrt se sramovati, bati
    mourir de sa belle mort, de vieillesse umreti naravne smrti, od starosti
    mourir en sa peau ostati vedno isti
    mourir à la peine umreti sredi dela
    je mourrai à la peine nič me ne bo odvrnilo od tega
    mourir à la tâche umreti od dela
    faire mourir quelqu'un umoriti koga; spravljati koga v nestrpnost
    vous me faites mourir morite, dolgočasite me
    faire mourir à petit feu (figuré) dati koga na natezalnico
    s'ennuyer à mourir na smrt se dolgočasiti
    c'est à mourir de rire človek bi počil od smeha
    tu t'en ferais mourir! (populaire) nič se ne da napraviti!
    je veux mourir si ... naj me strela ubije, če ...
    les paroles lui moururent dans la bouche besede so mu zamrle v ustih
    il est mort centenaire umrl je kot stoletnik
    on ne meurt qu'une fois (proverbe) človek le enkrat umre
  • nèkaznován impuni

    ostati nekaznovan rester impuni
    nekaznovano impunément
  • nèmaščeván non vengé

    to ne sme ostati nemaščevano cela sera vengé, je m'en vengerai, j'en tirerai vengeance
  • nèopážen inaperçu

    ostati neopažen rester (ali passer) inaperçu, ne pas être remarqué
  • neutre [nötr] adjectif nevtralen, nepristranski; (grammaire) srednjega spola; biologie brezspolen; masculin, (grammaire) srednji spol; nevtralec, nevtralna dežela

    genre masculin neutre srednji spol
    école féminin neutre laična šola
    information féminin neutre nepristranska informacija
    pays masculin neutre nevtralna dežela
    rester neutre ostati nevtralen
    verbe masculin neutre neprehoden glagol
  • nevtrálen neutre, indifférent; impartial, objectif

    ostati nevtralen rester neutre, garder (ali observer) la neutralité
  • observer [ɔpsɛrve] verbe transitif opazovati, opaziti; izpolnjevati, ravnati se po, držati se česa

    observer l'éclipse de soleil opazovati sončni mrk
    observer le Code de la route držati se cestnoprometnih predpisov
    observer sa parole držati svojo besedo
    observer les bienséances dostojno se vesti
    observer une stricte sobriété zmerno živeti
    observer le silence molčati
    observer les distances (militaire) ostati v predpisani razdalji; figuré držati se v primerni razdalji
    faire observer à quelqu'un opozoriti koga
    je vous ferai observer que vous êtes en retard opozarjam vas, da ste prepozni, da ste zamudili
    s'observer paziti se, oprezen biti, opazovati se (eden drugega)