Franja

Zadetki iskanja

  • bíti (bijem) battre, frapper

    biti v oči sauter aux yeux, crever les yeux
    ura bije l'horloge sonne
    biti plat zvona sonner le tocsin
    biti po glavi frapper à la tête
    biti se se battre, combattre
  • blé [ble] masculin žito; pšenica; žitno polje; populaire denar

    blé en herbe zeleno žito
    blé noir, blé sarrasin ajda
    blé de Turquie, d'Espagne, d'Inde turščica, koruza
    petits blés ječmen in oves
    blé égrugé zdrob
    blé de semence semensko žito
    commerce masculin du blé trgovina z žitom
    halle féminin aux blés žitna tržnica
    récolte féminin du blé žitna žetev
    semailles féminin pluriel du blé žitna setev
    battre, moudre, semer, vanner le blé mlatiti, mleti, sejati, vejati žito
    manger son blé en herbe (figuré) vnaprej svoj denar, svoje dohodke potrošiti
    être pris comme dans un blé biti v pasti, v zanki
  • bourgeois, e [buržwa, z] adjectif meščanski; malomeščanski; buržujski; masculin, féminin meščan, -nka; delodajalec, mojster; civilist; filister, buržuj, malomeščan; féminin, populaire žena, soproga

    classe féminin bourgeoise meščanski razred
    petit bourgeois malomeščan
    cuisine féminin bourgeoise dobra meščanska (domača) kuhinja
    maison féminin bourgeoise premožnejša meščanska hiša
    pension féminin bourgeoise meščanski penzion (z meščansko domačo hrano)
    être en tenue bourgeoise, en bourgeois biti v civilu, civilno oblečen
    (populaire) ma bourgeoise moja žena
  • bout [bu] masculin kraj, konec; kos; kapica (čevlja); ustnik (cigarete); (prsna) bradavica; marine konec vrvi; marine ladijski nos; ogorek (cigare)

    haut, bas bout de table gornji, spodnji kraj, konec mize
    bout du doigt, du nez konica prsta, nosu
    un bout de papier, de lettre kos papirja, kratko pisemce
    bout filtrant ustnik s filtrom (pri cigareti)
    bout d'homme, de chou pritlikavec, majhen otrok
    bout d'oreille ušesna mečica
    un bon bout de temps dolgo časa
    à bout na koncu, na kraju
    ma patience est à bout moje potrpežljivosti je konec
    bout à bout drugo k drugemu, skupaj
    au bout de po preteku, po
    au bout de deux ans po dveh letih
    tout au bout čisto na koncu, na skrajnem koncu
    à bout portant iz neposredne bližine, čisto od blizu
    à tout bout de champ pri vsaki priložnosti
    au bout du compte konec koncev, končno, navsezadnje
    d'un bout à l'autre, de bout en bout od začetka do konca, od vrha do tal, skoz in skoz, od enega konca do drugega
    aller jusqu'au bout iti do kraja, seči po skrajnih sredstvih, po skrajnostih
    avoir de l'esprit jusqu'au bout des ongles biti zelo duhovit
    avoir le mot sur le bout de la langue, des lèvres imeti besedo na jeziku
    avoir vent de bout imeti nasproten veter
    arriver au bout de ses peines priti na kraj svojih težav
    brûler la chandelle par les deux bouts zapraviti vse svoje imetje
    en connaître un bout (familier) biti zelo kompetenten
    être au bout de, à bout de biti pti kraju
    être à bout de ses forces biti na koncu svojih moči
    être au bout de son rouleau biti izčrpan, porabljen; že prinesti vse svoje argumente v diskusijo
    ce n'est pas le bout du monde que d'apprendre cette leçon to vendar ni tako težko naučiti se to lekcijo
    faire un bout de conduite à quelqu'un koga spremiti kos poti
    faire un bout de lecture nekoliko, malo čitati
    joindre les deux bouts shajati s svojim denarjem
    jouer un bout de rôle (figuré) drugo violino igrati
    manger un bout malce, nekaj (po)jesti
    manger du bout des dents brez teka, nerad jesti, siliti se pri jedi
    mener quelqu'un par le bout du nez koga za nos voditi
    mettre les bouts (populaire) oditi, odkuriti jo
    mettre bout à bout stakniti skupaj, spojiti
    montrer le bout de l'oreille odkriti svoje namere
    prendre quelque chose par (le) bon bout nečesa se pri pravem koncu lotiti, začeti
    pousser quelqu'un à bout razjeziti koga, spraviti ga ob potrpljenje
    ne pas remuer le bout du petit doigt z mezincem ne migniti
    répondre du bout des lèvres zviška, prezirljivo odgovoriti
    c'est resté au bout de ma plume pri pisanju sem pozabil na to
    rire du bout des dents prisiljeno se smejati
    on ne sait par quel bout le prendre človek ne ve, kako bi mu prišel do živega, kako bi se ga lotil
    savoir quelque chose sur le bout du doigt izvrstno nekaj znati, razumeti, na pamet znati
    tenir le bon bout biti v dobrem položaju, na boljšem, imeti prednost
    tirer à bout portant streljati čisto od blizu
    venir à bout de quelque chose opraviti s čim, izvesti, izpeljati kaj
    venir à bout d'un adversaire premagati nasprotnika
    il n'en verra pas le bout ne bo doživel konca; tega ne bo dokončal
    voir les choses par le petit bout de la lorgnette videti stvari iz malega zornega kota
  • branche [brɑ̃š] féminin veja; stranska korenina; odcep, priključek; panoga, stroka, vrsta, disciplina, branža (branša); pluriel (podružnične) poslovalnice (trgovskegapodjetja); rečni rokav; zob (pri vilah)

    branches pluriel des lunettes držali pri očalih (za na ušesa)
    branches d'une famille veja, linija (neke) družine
    branches du compas, des ciseaux kraki pri šestilu, pri škarjah
    branches du Nil rokavi reke Nil
    branche-clef féminin ključna industrija
    branche de l'enseignement secondaire veja, sekcija v srednješolskem pouku
    branche morte suha veja
    branche de raccordement priključni tir
    branches d'une science discipline kake vede, znanosti
    branche de tube odcepna cev
    ma vieille branche! (moj) stari!
    au courant de la branche (commerce) strokovnjaški
    il s'accroche à toutes les branches (figuré) vsako sredstvo mu prav pride
    s'attacher aux branches (figuré) zadrževati se pri postranskih stvareh
    avoir de la branche (figuré) dobro, imenitno izgledati
    être comme l'oiseau sur la branche biti v negotovem, nestalnem položaju
    se partager en branches razvejati se
    percher sur une branche čepeti na veji (ptič)
    sauter de branche en branche skakati od veje do veje, figuré skakati od enega predmeta do drugega (v pogovoru)
    scier la branche sur laquelle on est assis (od)žagati vejo, na kateri sedimo
  • brillant, e [brijɑ̃, t] adjectif blesteč, sijajen, briljanten, iskreč se; masculin sijaj, krasota; briljant

    être brillant biti v najboljšem razpoloženju
    le résultat n'est pas brillant rezultat je poprečen
    brillant de santé kipeč od zdravja
    brillant masculin pour métaux čistilno sredstvo za kovine
  • brûler [brüle] verbe transitif (za)žgati, sežgati, smoditi, paliti, opeči, speči; pražiti (kavo); figuré diskreditirati

    se brûler opeči se
    brûler un cadavre sežgati truplo
    brûler la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
    brûler ses doigts opeči si prste (tudi figuré)
    brûler de l'encens devant quelqu'un komu kaditi (figuré), pretirano ga hvaliti
    brûler un espion razkrinkati špijona
    brûler une étape predirjati razdaljo brez vmesnega postanka; prehitro napredovati, hitreje kot predvideno se razvijati
    brûler le feu rouge prevoziti rdečo luč
    brûler une gare voziti skozi postajo brez postanka
    brûler une leçon (neopravičeno) izostati od učne ure
    brûler le pavé kot obseden dirjati, drveti
    brûler les planches (théâtre) prepričevalno, sijajno igrati
    brûler un signal prevoziti signal
    brûler ses vaisseaux (figuré) vse mostove za seboj podreti, onemogočiti si vrnitev
    cet appareil brûle peu d'électricité ta aparat porabi malo elektrike
    se brûler avec de l'eau bouillante opariti se s kropom; verbe intransitif (z)goreti; plamteti, biti v plamenih; (pri)smoditi se (jed); pripekati
    on brûle človek kar gori, tako je vroče
    brûler d'impatience goreti od nestrpnosti
    brûler sans flammes tleti
    les pieds lui brûlent (figuré) tla mu gorijo, postajajo vroča pod nogami
    les mains me brûlent zelo se mi mudi
  • bureau [büro] masculin pisalna miza; pisarniško pohištvo; pisarna, biro, urad; agentura; théâtre blagajna; pisarniško osebje; poslovni odbor (biro), skupina oseb, ki vodi kako organizacijo ali ustanovo

    bureau ambulant poštni biro na vlaku
    bureau d'annonces inseratni oddelek, urad
    bureau des billets blagajna za vozovnice
    bureau des brevets patentna pisarna
    bureau de cadastre katastrski urad
    bureau de change menjalnica
    bureau comptable računovodski urad
    bureau du courrier registratura; vložišče, sprejemališče (dopisov, prošenj, vlog)
    bureau du directeur direktorjeva pisarna
    bureau de douane (mejna) carinarnica
    bureau de l'état civil matični urad
    bureau d'études konstrukcijski biro, sérvis
    bureau des finances finančni urad
    bureau gare poštni urad na kolodvoru, na postaji
    bureau d'information urad, biro za informacije
    bureau de location (d'un théâtre) (gledališka) dnevna blagajna
    bureau ministre velika pisalna miza
    bureau d'objets trouvés urad za najdene predmete
    bureau de placement urad, biro za delo, posredovalnica za službe, borza dela
    bureau de poste poštni urad
    bureau de publicité reklamni biro
    bureau de réception sprejemni urad, sprejemališče
    bureau de renseignements urad za informacije
    bureau restant uradno ležeče
    bureau à rideau pisalna miza z roletnim pokrovom
    bureau de tabac trafika
    bureau de tourisme turistični urad
    Bureau International du Travail Mednarodni urad za delo
    bureau de vote volišče; volilni odbor (na volišču)
    bureau de voyage potovalna agencija
    chef masculin de bureau predstojnik urada, biroja
    Deuxième Bureau (militaire) vojaška obveščevalna služba
    employé masculin de bureau pisarniški uslužbenec
    garçon masculin de bureau sluga, kurir v uradu, biroju
    heures féminin pluriel de bureau uradne, delovne ure
    aller au bureau, à son bureau iti v urad, v službo
    élire, renouveler un bureau izvoliti, obnoviti poslovni odbor (biro)
    être sur le bureau (figuré, familier) biti v izdelavi, v obdelavi
  • cale [kal] féminin

    1. podpalubje, prostor med palubo in dnom ladje; prostor za gradnjo ali popravilo ladij; ladjedelnica; dok

    2. podložek, klin; (= cale de roue) cokla

    cale à bagages (aéronautique) prostor za prtljago
    cale de construction ladjedelnica
    cale sèche, flottante suhi, plavajoči dok
    cale de quai prostor za natovarjanje ladij
    mise féminin sur cale začetek gradnje ladje
    donner la cale potapljati v vodo (kazen pri mornarici)
    être à fond de cale (jig) biti brez sredstev, biti v stiski, v sili
    mettre une cale à une table boiteuse podložiti majavo mizo
  • campagne [kɑ̃panj] féminin dežela, podeželje; odprto, ravno zemljišče, polje; militaire vojni pohod, vojna operacija; figuré ekspedicija; commerce kampanja, boj; sezona

    à la campagne na deželi, na kmetih
    en rase campagne na odprtem zemljišču; na kraju brez zavetja, na prostem
    campagne électorale volilna kampanja, volilni boj
    campagne de presse, de propagande časopisna, propagandna kampanja
    campagne de publicité, publicitaire reklamna kampanja
    artillerie féminin de campagne poljsko topništvo
    maison féminin de campagne hiša na deželi
    partie féminin de campagne izlet na deželo
    travaux masculin pluriel de campagne poljska dela
    vie féminin à la campagne življenje na deželi
    battre la campagne prehoditi in preiskati vso pokrajino, figuré govoriti nesmisle
    entrer en campagne začeti vojni pohod, vojno, figuré lotiti se kakega podjetja
    être en campagne biti v teku; truditi se, prizadevati si
    emmener quelqu'un à la campagne (familier, figuré) komu kaj natvesti
    mettre en campagne spraviti v tek, na noge, začeti akcijo
    se mettre en campagne stopiti v akcijo
    faire campagne contre quelqu'un nastopiti proti komu
    vivre à la campagne živeti na deželi, na kmetih
  • cas [kɑ] masculin slučaj, naključje; primer; dogodek; stvar; položaj, situacija, okolnosti; grammaire sklon

    cas sujet, régime prvi, četrti sklon
    cas de conscience vprašanje vesti
    cas douteux, de doute dvomljiv primer
    cas d'espèce, spécial, isolé poseben primer
    cas exceptionnel izjemen primer
    cas extrême, limite skrajni primer
    cas fortuit slučaj, naključje
    un cas grave (médecine) resen, težak primer
    cas litigeux sporen pravni primer
    cas de nécessité stiska, beda
    cas type izrazit, tipičen primer
    le cas échéant v primeru, da se to zgodi
    au cas où, au cas que, en cas que v primeru da, če
    dans le cas présent v sedanjem primeru
    en aucun cas v nobenem primeru
    en pareil cas v podobnem primeru
    en cas de besoin v primeru potrebe, če bi bilo potrebno
    en ce cas, dans ce cas-là v tem primeru
    en tout cas dans tous les cas v vsakem primetu, na vsak način, vsekakor
    selon les cas ustrezno okolnostim
    par cas imprévu nepričakovano
    être dans le cas de moči, biti v položaju (da)
    c'est le cas de le dire tu bi lahkó tako rekli, tu je taka beseda čisto na mestu
    si tel est le cas če je to tako
    comme c'est souvent le cas kot se često dogaja
    faire (grand) cas de (veliko) važnost, vrednost pripisovati, imeti za (zelo) važno, (zelo) ceniti, upoštevati
    faire peu de cas de omalovaževati, malo si storiti iz
    ne faire aucun, nul cas de ne se zanimati za, nič si ne storiti iz
    le cas Shakespeare reste énigmatique Shakespearov primer ostaja zagoneten
    posons le cas que cela soit vrai vzemimo, da je to res
  • cause [koz] féminin vzrok, razlog, povod; zadeva, stvar; pravda, proces

    à cause de, pour cause de zaradi
    à cause que (vieilli) ker
    état masculin de cause dejansko stanje
    en désespoir de cause kot zadnje sredstvo
    en tout état de cause na vsak način, vsekakor
    et pour cause! iz dobrega razloga, in ne brez vzroka, in jasno (je) zakaj!
    pour cause de santé iz zdravstvenih razlogov
    (à) petite cause grands effets majhni vzroki, veliki učinki (velike posledice)
    avocat masculin sans causes odvetnik brez klientele
    la bonne cause dobra, pravična stvar
    cause célèbre senzacionalen proces
    cause de divorce razlog za razvezo
    cause embrouillée zapletena, težavna stvar
    cause finale cilj
    cause de pourvoi razlog za pritožbo
    avoir gain de cause, cause gagnée doseči ugodno rešitev, zmagati
    donner gain de cause, cause gagnée prav dati
    être (la) cause de quelque chose biti vzrok za kaj, povzročiti kaj
    (familier) je ne suis pas cause si ... jaz nisem vzrok, nisem kriv, če ...
    être en cause (juridique) biti stranka v pravdi; biti v debati
    n'être pas en cause, être hors de cause ne biti prizadet, ne biti udeležen, ne prihajati v poštev
    la cause est entendue stvar je (sedaj) jasna (za odločitev)
    faire cause commune avec quelqu'un zvezati se s kom, imeti iste cilje, delati za isto stvar
    mettre en cause pritegniti v proces
    mettre hors de cause izključiti
    obtenir gain de cause dobiti svojo pravico
    parler en connaissance de cause govoriti kot dober poznavalec stvari
    plaider une cause voditi proces (kot zagovornik)
    plaider la cause de quelqu'un koga v zaščito vzeti, braniti
    prendre fait et cause pour quelqu'un potegniti s kom, braniti njegove interese
    remettre en cause quelque chose dvomiti, sumiti o čem
  • centre [sɑ̃tr] masculin središče, osredje, center; politique centrum, sredina; žarišče; institut, zavod; sport center

    centre d'accueil sprejemni center
    centre des affaires poslovno središče
    centre anticancéreux onkološki institut
    centre d'apprentissage izobraževalni center
    centre d'approvisionnement oskrbovalni center
    centre civique (mestni) upravni center
    centre d'enseignement ménager gospodinjska šola
    centre d'études študijski, raziskovalni center
    centre de gravité težišče
    centre industriel, commercial industrijsko, trgovsko središče
    centre d'information informacijski center
    centre d'intérêt središče zanimanja
    centre de post-cure okrevališče
    centre de ramassage nabiralnica, zbiralni center
    centre de recherches raziskovalni center
    centre de rotation vrtišče
    centre urbain mestna telefonska centrala
    centre de vacances počitniški dom
    avant centre (sport) srednji napadalec
    grands centres velika mesta, velemesta
    idée féminin centre glavna ideja
    au centre de, en plein centre de sredi, v središču
    être dans son centre biti v svojem elementu
    faire un centre (sport) dati center, centrirati
  • cep [sɛp] masculin spodnji del vinske trte; vinska trta; vieilli okov

    être aux ceps biti v okovih (ujetnik)
  • charbon [šarbɔ̃] masculin oglje; premog; snet (pri žitu); médecine vranični prisad; kužna bula; črm, karbunkel

    charbon aggloméré, en briquettes briket
    charbon animal, de bois živalsko, lesno oglje
    charbon à dessiner oglje za risanje
    charbon(s) (pour foyers) domestique(s) premog za gospodinjstva
    charbon gratuit deputatni premog
    charbon menu, pulvérisé premogov drobiž, prah
    charbon de terre premog
    bassin masculin à charbon premogovni revir, bazen
    chauffage masculin au charbon kurjenje, gretje s premogom
    mine féminin de charbon premogovnik
    papier masculin au charbon karbonski papir
    pastilles féminin pluriel de charbon tablete živalskega oglja
    viande féminin grillée sur des charbons na žaru pečeno meso
    accumuler des charbons ardents sur la tête de quelqu'un (figuré) komu slabo z dobrim vrniti, da ga osramotimo
    être sur des charbons ardents (figuré) biti (kot) na žerjavici
    marcher sur des charbons ardents biti v delikatnem, nevarnem položaju
    faire du charbon (marine) založiti se s premogom
  • choix [šwa] masculin izbira, izbor; možnost izbire

    de choix izbran, prvovrsten
    de tout premier choix najbolj izbran
    de mon (ton, son et caetera) choix po svoji izbiri
    au choix na izbiro, po volji
    sans choix brez izbire
    choix de la profession izbira poklica
    choix de disques de musique classique izbor plošč klasične glasbe
    n'avoir pas le choix ne imeti izbire
    faire choix de quelqu'un, de quelque chose izbrati koga, kaj
    faire un bon, mauvais choix dobro, slabo izbrati
    porter, arrêter son choix sur quelqu'un, quelque chose koga, kaj izbrati
    n'avoir que l'embarras de choix imeti v izobilju in biti v zadregi za izbiro
  • chou1 [šu], pluriel choux, masculin zelje, kapus; ohrovt; figuré srček, ljubček

    mon chou, mon petit chou srček moj
    ce pauvre chou ta revček
    bout masculin de chou otročiček
    chou pour chou milo za drago, kakor ti meni tako jaz tebi
    chou blanc, cabus, pomme belo, glavnato zelje
    chou de Bruxelles brstnati ohrovt
    chou à la crème tortica s smetano
    choux farcis polnjeno zelje, sarma
    chou frisé ohrovt
    chou de Milan kodrasti ohrovt
    chou rouge rdeče zelje
    chou vert zimski vrtni ohrovt
    chou de ruban velik vozel z več petljami iz traku ali blaga
    choux fourragers krmilno zelje
    soupe féminin aux choux zeljnata juha
    tête féminin de chou zelnata glava; figuré tepec
    feuille féminin de chou (figuré) spis, časopis slabe vrednosti
    aller planter des, ses choux umakniti se na deželo
    s'entendre à quelque chose comme à ramer des choux pojma ne imeti o čem
    être bête comme chou biti neumen ko noč
    être dans les choux biti v zadregi, v stiski, pasti pri izpitu, biti zadnji pri razvrstitvi
    entrer dans le chou (figuré) zobe pokazati, trčiti skupaj s kom
    ce n'est pas le tout que des choux, il faut du lard avec (figuré) glavno še manjka
    faire chou blanc (figuré) zaman kaj storiti, imeti smolo
    faire ses choux gras de izvleči korist, dobiček iz
    faire bien valoir ses choux znat uveljaviti svoje vrline
    ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
    rentrer dans le chou à quelqu'un (populaire) ostro koga napasti, grdó z njim ravnati
  • ciel, pluriel cieux, ciels [sjɛl, sjö, sjɛl] masculin nebo, (pluriel cieux) nebesa; podnebje, klima, atmosfera, zrak

    ciel d'airain suša
    ciel (pluriel ciels) de lit baldahin nad posteljo
    ciel étoilé zvezdnato nebo
    ciel de plomb soparno vreme, soparica
    à ciel ouvert na prostem, figuré z odprtimi kartami, minéralogie, mines v dnevnem kopu
    piscine féminin à ciel ouvert odprt plavalni bazen
    feu masculin du ciel strela
    royaume masculin des cieux nebeško kraljestvo
    bleu ciel nebesno moder
    entre ciel et terre med nebom in zemljo
    dans le ciel na nebu
    sous le ciel pod nebom, na tem svetu
    sous d'autres cieux v drugih deželah, drugod
    au nom du ciel! za božjo voljo!
    ciel! ô ciel! juste ciel! sveta nebesa!
    élever jusqu'au ciel povzdigovati do nebes
    être au septième ciel biti v sedmih nebesih, biti presrečen
    gagner le ciel priti v nebesa
    tomber du ciel nenadoma priti, zelo prav priti; kot z neba pasti; onemeti, osupniti
  • colleter [kɔləte] verbe transitif zgrabiti za vrat; verbe intransitif nastaviti zanke (lov)

    se colleter (stalno) si biti v laseh; figuré otepati se
    se colleter avec les difficultés otepati se s težavami
  • communiquer [-ke] verbe transitif izročiti (za omejen čas, za vpogled); prenašati

    communiquer quelque chose à quelqu'un sporočiti komu kaj
    le soleil communique sa chaleur à la Terre Sonce prenaša, daje svojo toploto Zemlji; verbe intransitif biti v zvezi, občevati
    communiquer avec quelqu'un izmenjati obvestila s kom
    se communiquer (médecine) prenesti se, biti nalezljiv
    se communiquer à quelqu'un zaupati se komu
    faire communiquer povezati med seboj