Franja

Zadetki iskanja

  • attester [atɛste] verbe transitif potrditi, izpričati, pričati o, dokazovati; za pričo (po)klicati

    j'atteste les dieux que, de ... bog mi je priča, da ...
    attester sous (la foi du) serment pod prisego izpovedati, izpričati
    c'est un fait artesté to je dokazano dejstvo
  • au fur et à mesure [ofüreamzür] istočasno in sorazmerno ali zaporedno; v isti meri, ustrezno; sproti

    regarde ces photos et passe-les-moi au fur et à mesure poglej te fotografije in mi jih sproti podajaj!
    au fur et à mesure qu'il avance dans son travail, il voit de nouvelles difficultés bolj ko napreduje pri svojem delu, večvidi novih težav
  • augmenter [ogmɑ̃te] verbe transitif povečati, povišati; verbe intransitif povečati se, narasti; podražiti se

    s'augmenter povečati se
    augmenter les salaires povišati mezde
    augmenter quelqu'un komu mezdo, plačo povišati
    j'ai é'té augmenté ce mois-ci ta mesec so mi zvišali plačo
    la population augmente chaque année prebivalstvo se poveča vsako leto
    aller en augmentant vse bolj se večati
    augmenter de volume povečati se v obsegu
    la vie augmente beaucoup življenjski stroški zelo naraščajo
    le papier, la salade a augmenté papir, solata se je podražil(a)
    son mal a augmenté njegova bolezen se je poslabšala
    édition féminin revue et augmentée pregledana in povečana izdaja
  • autre [otr] adjectif drug; drugačen; drugi

    d'un autre côté z druge strani
    de l'autre côté na drugi strani, onkraj
    autre part drugje
    d'autre part z druge strani, od drugod
    de part et d'autre z obeh strani
    il n'y a d'autre remède que ... ni drugega sredstva, kot da ...
    une autre fois, un autre jour drugikrat, enkrat drugič
    d'autres fois druge krati, drugače, sicer
    l'autre fois zadnjič, zadnjikrat
    l'autre jour ondan, onkrat, pred kratkim, nedavno
    en d'autres temps druge krati, sicer
    de temps à autre od časa do časa, tu pa tam
    tant d'autres toliko drugih
    qui d'autre? kdo drugi (pa)? koga drugega (pa)?
    quelqu'un d'autre nekdo drugi
    tout autre vsak drugi
    aucun autre, nul autre, personne (d') autre noben drug
    nous autres, nous partons mi gremo
    à d'autres! (familier) to pripoveduj(te) komu drugemu!
    entre autres (choses) med drugim
    l'un ... l'autre eden ... drugi
    l'un et l'autre eden kot drugi, oba
    c'est (tout) l'un ou (tout) l'autre ali eno ali drugo, srednjega ni
    ni l'un ni l'autre ne eden ne drugi
    l'un l'autre eden drugega, med seboj
    l'un dans l'autre eno z drugim, v celem
    d'un jour à l'autre iz enega dneva v drugega
    aimez-vous les uns les autres ljubite se med seboj!
    il y avait, entre autres, deux généraux, un député bili so tam, med drugimi, dva generala, en poslanec
    c'est (tout) autre chose to je nekaj (čisto) drugega
    parlons d'autre chose govorimo o čem drugem
    parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
    rien (d')autre nič drugega
    marcher l'un après l'autre, l'un avec l'autre l'un à côté de l'autre iti eden za drugim, eden z drugim, vštric
    il n'en fait jamais d'autres on često dela take (neumnosti), ne zna narediti drugače, ne more iz svoje kože
    il en sait bien d'autres on zna še kaj drugega
    j'en ai vu bien d'autres to še nič ni, sem še kaj drugega videl
    en voici bien d'une autre tu boste šele pogledali, se začudili
    vous en verrez bien d'autres še vse drugače stvari boste doživeli
    il est devenu autre postal je drugačen
    autre chose est promettre, autre chose est donner obljubiti in dati je dvoje
    autres temps, autres mœurs drugi časi, drugi običaji (navade)
  • avaler [avale] verbe transitif pogoltniti, požreti (tudi figuré); doli spustiti; figuré naivno verjeti

    avaler des couleuvres (figuré) požreti žaljivke
    avaler d'un seul coup, d'un trait na dušek izpiti
    avaler des kilomètres (familier, figuré) požirati kilometre
    avaler sa langue molčati, biti nem ko riba; močno zehati
    avaler des livres, des romans (figuré) požirati knjige, romane
    avaler les mots besede požirati
    avaler une pilule grenko pilulo pogoltniti
    j'ai avalé de travers zaletelo se mi je
    il a l'air d'avoir avalé son parapluie zelo je lesen (figuré)
    on peut lui faire avaler n'importe quoi njemu lahko vse natvezite, on bo vse verjel
  • avantage [avɑ̃taž] masculin prednost; premoč; odlika, talent; ugodnost, korist, dobiček; zadovoljstvo

    à l'avantage de quelqu'un komu v prid
    avantages en nature deputat, prejemek v naravi poleg redne plače
    avoir l'avantage du vent imeti ugoden veter
    vous auriez avantage à vous taire bolje bi bilo, če bi molčali
    j'ai l'avantage de vous connaître drago, v zadovoljstvo mi je, da vas poznam
    vous avez sur lui cet avantage que ... v tem ste pred njim, ga prekašate, da ...
    à quoi dois je l'avantage de votre visite? čému naj se zahvalim za zadovoljstvo ob vašem obisku?
    être à son avantage biti (trenutno) močnejši kot navadno
    faire valoir ses avantages uveljaviti svoje odlike, talente
    se montrer, paraître à son avantage pokazati se s svoje najboljše strani
    prendre, perdre l'avantage dobiti, izgubiti prednost, premoč
    cela présente beaucoup d'avantages to daje številne prednosti, koristi
    profiter de son avantage izkoristiti svojo prednost
    tirer avantage de quelque chose imeti korist od česa, okoristiti se s čim
    ne pas s'en tirer à son avantage slabo odrezati, podleči, ne zmagati
  • aversion [avɛrsjɔ̃] féminin mržnja, sovraštvo, antipatija

    j'ai de l'aversion zoprno mi je, upira se mi
    avoir quelqu'un en aversion mrziti koga
    avoir de l'aversion pour quelque chose mrziti kaj, ne moči trpeti česa
    faire quelque chose avec aversion z odporom kaj narediti
    il m'a pris en aversion zamrzil, zasovražil me je
  • avis [avi] masculin obvestilo, naznanilo, objava, sporočilo, opozorilo; mnenje, nasvet; (volilni) glas, glasovanje

    avis au lecteur predgovor (opozorilo) bralcu
    à mon avis po mojem mnenju, po moji sodbi
    pour avis prošnjo za mnenje
    sans avis préalable brez predhodnega obvestila
    sans autre avis brez drugega sporočila, obvestila
    sauf avis contraire če ne bo nasprotnega obvestila
    suivant avis po sporočilu
    de l'avis de tous, de tout le monde po splošnem mnenju
    jusqu'à nouvel avis do nadaljnjega (obvestila)
    avis consultatif strokovno mnenje
    avis de droit pravno mnenje
    avis par écrit pismeno obvestilo
    avis des experts mnenje izvedencev
    avis mortuaire naznanilo o smrti
    avis au public javna objava, naznanilo
    avis de réception d'une lettre recommandée sporočilo o prejemu priporočenega pisma
    avis télégraphique brzojavka
    avis du temps vremensko poročilo
    changer d'avis spremeniti svoje mnenje, premisliti si
    dire, donner, exprimer, faire connaître son avis povedati, dati, izraziti, dati na znanje svoje mnenje
    donner avis de quelque chose objaviti, naznaniti kaj
    être d'avis que ... biti mnenja, misliti, soditi, da ...
    (il) m'est avis que ... zdi se mi, da ..., rekel bi, da ...
    être du même avis que biti istega mnenja kot
    être d'un avis contraire biti nasprotnega mnenja
    les avis sont partagés mnenja so deljena
    prendre l'avis de quelqu'un posvetovati se s kom
    recueillir l'avis de quelqu'un dobiti (strokovno) mnenje od koga
    mon avis l'a emporté, a prévalu moje mnenje je prodrlo, je prevladalo
    autant de têtes, autant d'avis (proverbe) kolikor glav, toliko mnenj
  • avoir*1 [avwar] verbe transitif imeti (v posesti); dobiti

    j'ai faim, soif lačen, žejen sem
    j'ai froid zebe me
    j'ai chaud toplo, vroče mi je
    n'avoir pas le sou, pas un centime, (populaire) pas un radis prebite pare ne imeti
    j'ai à écrire une lettre moram pisati pismo
    avoir de quoi biti premožen
    avoir de quoi vivre imeti dovolj sredstev za življenje
    avoir l'oreille fine dobro slišati, imeti dober (po)sluh
    le mur a trois mètres de haut zid je tri metre visok
    avoir du courage imeti pogum, biti pogumen
    avoir le cœur sur la main biti odkritosrčen
    avoir qualité pour biti upravičen do, pooblaščen za
    avoir besoin de quelque chose potrebovati kaj
    avoir un grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
    j'ai envie (de quelque chose) hoče se mi (česa), ljubi se mi (kaj)
    j'ai mal à la tête glava me boli
    avoir l'estomac, le ventre creux biti lačen ko volk; imeti prazen želodec
    avoir commerce avec quelqu'un občevati s kom
    vous n'avez qu'à sonner treba vam je samo pozvoniti, samo pozvonite
    je n'ai que faire de ce livre nimam kaj početi s to knjigo
    il a eu son bachot naredil je svoj bakalavreat (maturo)
    quel âge avez-vous? koliko ste stari?
    il a 20 ans star je 20 let
    avoir lieu vršiti se
    avoir le prix dobiti nagrado
    avoir quelqu'un zalotiti koga; prevarati, premagati koga; prepričati koga
    il nous aura (figuré) v žep nas bo vtaknil
    se faire, se laisser avoir pustiti se premagati ali prevarati
    qu'est-ce qu'il a? kaj ima? kaj mu je?
    j'en ai assez, (familier) marre, j'en ai plein le dos dovolj mi je tega, naveličan sem tega
    en avoir à, après, contre quelqu'un biti jezen na koga, hudovati se na koga
    contre qui, à qui en a-t-il kdo mu je kaj naredil? na koga se jezi?
    en avoir dans l'aile biti zadet (tudi figuré); biti zaljubljen
    il en a pour 100 dinars plačal je 100 din
    il en a eu pour son argent dobro je kupil
    j'en ai par-dessus la tête tega mi je čez glavo dovolj
    j'en ai pour cinq minutes pet minut bom rabil za to
    il y a (tu) je, sta, so
    il y a beaucoup de monde veliko ljudi je (tu)
    il n'y a pas de quoi prosim! ni za kaj!
    qu'est-ce qu'il y a? kaj pa je?
    y a-t-il loin d'ici? je daleč od tod?
    combien de temps y a-t-il qu'il est arrivé? koliko časa je (že), kar je prišel?
    il y a trois mois pred tremi meseci
    il n'y en a que pour lui on zavzema mnogo mesta, govori se le o njem, ukvarjajo se le z njim
  • baisser [bɛse] verbe transitif znižati, spustiti (dol); povesiti; utišati (radio); verbe intransitif znižati se, upasti, pojemati; oslabeti, pešati, popustiti

    se baisser pripogniti se, skloniti se
    baisser les prix znižati cene
    baisser l'oreille (figuré) povesiti glavo
    baisser les bras priznati svoj poraz v borbi, v tekmi; ne se večboriti
    baisser le nez biti zmeden, osramočen
    baisser pavillon devant quelqu'un (figuré) priznati svoj poraz
    baisser le ton (figuré) znižati ton, postati manj aroganten
    ma vue baisse vid mi peša
    il a bien baissé moči mu zelo pešajo, gredo h koncu
    le baromètre baisse barometer pada
    le vin a baissé cena vina je padla
    se jeter tête baissée contre l'obstacle slepo, brez premisleka se vreči proti zapreki
    il n'y a qu'à se baisser pour les ramasser, pour en prendre tega je mnogo, velika množina, na pretek
  • balancer [-lɑ̃se] verbe transitif gugati, guncati, zibati, (z)majati (z glavo); mahati (z repom); bingljati (z nogami); uravnovesiti, izravnati, držati v ravnovesju; commerce obračunati, iz-, poravnati; (pre)tehtati, primerjati; populaire zagnati (proč); familier odpustiti, znebiti se uslužbenca; verbe intransitif kolebati, omahovati, oklevati, viseti, biti (še) neodločen

    se balancer zibati se, gugati se, guncati se; figuré izravnati se, biti si v ravnovesju; nič si ne storiti (quelque chose iz česa), požvižgati se (quelque chose na kaj)
    balancer une facture poravnati račun
    balancer le pour et le contre pretehtati, kaj govori za in kaj govori proti
    il veut balancer son employé hoče se znebiti svojega uslužbenca
    (familier) balancez ça par la fenêtre! vrzite to skoz okno!
    balancer tous ses vieux meubles znebiti se, (hitro) prodati svoje staro pohištvo
    mon cœur balance moje srce okleva
    sans balancer brez oklevanja
    qu'est-ce qu'il m'a balancé! kakšne hude očitke mi je vrgel v obraz!
    se balancer par un solde de ... izkazovati saldo od ...
    les enfants se balancent otroci se guncajo
    il s'est fait balancer du lycée pour sa mauvaise conduite vrgli so ga iz gimnazije zaradi slabega vedenja
    (populaire) s'en balancer požvižgati se na (to), norčevati se iz (tega)
  • baratin [baratɛ̃] masculin, populaire dolgo(vezno) govorjenje, besedičenje, govoričenje, čvekanje

    ne me faites pas de baratin ne govoričite mi, ne čvekajte mi!
    assez de baratin! dovolj je besedičenja!
  • barber [barbe] verbe transitif, familier dolgočasiti

    se barber dolgočasiti se
    ça me barbe de lire ce roman branje tega romana mi je dolgočasno
    il me barbe avec ses histoires dolgočasi me s svojimi zgodbami
  • barbouiller [-buje] verbe transitif pre-, zamazati, (za)packati, grobo popleskati; (po)čečkati; skvariti, skaziti; figuré jecljati, momljati; figuré, familier komu želodec obrniti ali pokvariti

    se barbouiller zamazati se (de z); figuré natrpati si glavo
    on a barbouillé de noir les inscriptions sur les murs črno so prepleskali napise na zidu
    j'ai le cœur barbouillé slabo mi je, imam morsko bolezen
    le temps se barbouille vreme se kazi
  • bas2 [bɑ] masculin spodnji del; vznožje; figuré nizkotnost; (dolga) nogavica

    bas de l'eau oseka
    bas de dame ženska nogavica
    bas court, demi- bas kratka nogavica, dokolenka
    bas de laine volnena nogavica, figuré prihranki
    bas sans couture brezšivna nogavica
    une paire de bas par nogavic
    bas (de) nylon najlonka
    bas de casse (typographie) male črke
    de bas en haut od spodaj navzgor; kvišku
    au bas de ob, na vznožju
    au bas de la page na spodnjem delu, na koncu strani
    du (ali de) haut en bas od zgoraj navzdol, figuré zviška
    aller de bas en haut iti od spodaj navzgor
    aller comme un bas de soie (figuré) prilegati se, biti kot ulit
    mettre (enfiler), enlever (ôter, retirer) ses bas obleči, sleči nogavice
    remailler, repriser des bas pobrati zanke pri nogavicah, zakrpati nogavice
    une maille de mon bas a filé zanka se mi je spustila na nogavici
  • battre* [batr]

    1. verbe transitif tolči, bíti, (na)tepsti; mlatiti, iztepati (preprogo), udarjati; kovati; pobiti; mešati (karte); raztepati (jajce)

    battre le beurre mesti, delati surovo maslo
    battre en brèche napraviti vrzel, luknjo (le mur v zidu); figuré napasti
    battre le briquet prižgati vžigalnik
    battre les buissons skušati kaj dobiti
    battre la grosse caisse (figuré) delati reklamo
    battre les cartes mešati karte
    battre la campagne prehoditi in preiskati pokrajino, figuré imeti zmedene pojme, zmedeno govoriti
    battre quelqu'un à coups de poing, de bâton, de pied (pre)tepsti koga s pestmi, s palico, obrcati koga
    battre l'ennemi (à plate couture) (popolnoma) poraziti sovražnika
    battre la flemme (figuré, familier) lenariti
    battre les forêts, la région prehoditi in preiskati gozdove, pokrajino
    battre la mesure udarjati, dajati takt
    battre à mort do smrti pretepsti
    battre monnaie kovati denar
    battre les oreilles de quelqu'un na ušesa komu trobiti
    battre le pavé pohajkovati, postopati
    battre comme plâtre pošteno premlatiti
    battre son plein biti na višku, v polnem razmahu
    battre un record potolči rekord
    battre la (ali en) retraite trobiti k umiku, umakniti se
    battre la semelle topotati, udarjati ob tla z nogami (da bi si jih ogreli)
    battre le (ali du) tambour udarjati na boben, bobnati
    battre les vitres udarjati ob šipe (toča, dež)
    il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) kuj železo, dokler je vroče

    2. verbe intransitif trkati, udarjati, biti, loputati; teči (stroj)

    battre des ailes plahutati (s krili)
    battre de l'aile (figuré) biti bolan; biti slabo razpoložen, slabo iti (posli)
    battre à coups réguliers enakomerno biti (ura, srce)
    battre des œufs en neige raztepsti jajca v sneg
    battre froid à quelqu'un komu hrbet obrniti, odbiti koga
    battre des mains ploskati
    battre des paupières mežikati
    battre pavillon français pluti pod francosko zastavo
    le cœur me bat srce mi močno bije
    cette nouvelle me fit battre le cœur ob tej novici mi je začelo srce močneje biti
    mes tempes battent v sencih mi kljuva
    mes cils battent trepalnice mi trzajo

    3.

    se battre tepsti se, boriti se (avec, contre quelqu'un s kom, proti komu); pretepati se
    prêt à se battre pripravljen za boj
    se battre les flancs (figuré) zaman ali za majhen uspeh vse sile napenjati
    je m'en bats l'œil (populaire) se požvižgam na to, to mi je vseeno
    se battre à coups de poing obdelovati se s pestmi
    se battre en duel dvobojevati se
  • beaucoup [boku] adverbe mnogo; zelo

    beaucoup de monde mnogo ljudi
    beaucoup trop mnogo preveč
    merci beaucoup hvala lepa
    c'est un peu beaucoup (familier) to je malce veliko, mnogo
    elle est beaucoup pour moi ona mi mnogo pomeni
    à beaucoup près še daleč, še dolgo ne
    il y en a beaucoup qui ... mnogo jih je, ki ...
    aimer beaucoup zelo rad imeti
    dépasser de beaucoup daleč presegati
    s'intéresser beaucoup à quelque chose zelo se zanimati za kaj
    il s'en faut de beaucoup še dolgo ne, še mnogo manjka
  • besoin [bəzwɛ̃] masculin potreba; stiska; pomanjkanje

    besoin pressant, urgent nujna potreba
    les besoins naturels (človekove) naravne potrebe (uriniranje itd)
    au besoin, si besoin est, en cas de besoin, si le besoin s'en fait sentir, s'il en est besoin v primeru potrebe, če bo treba
    point n'est besoin de prav nič ni treba, da ...
    est-il besoin de vous dire que ... vam je (res) treba reči, da ...
    aller faire ses petits besoins iti na stranišče
    avoir besoin de quelqu'un, de quelque chose potrebovati koga, kaj
    je n'ai pas besoin de vous dire gue ... ni mi treba reči vam, da ...
    éprouver, (res)sentir un besoin čutiti potrebo
    être dans le besoin živeti v pomanjkanju
    faire ses besoins iti na potrebo
    parer aux besoins urgents odpomoči nujnim potrebam
    pourvoir, satisfaire, subvenir aux besoins zadostiti potrebam
  • bête1 [bɛt] féminin žival

    bêtes à cornes, de somme, de trait rogata, tovorna, vlečna žival
    bête à bon Dieu (pika)polonica
    la bête humaine človek zver
    une méchante bête (figuré) zloben človek
    c'est une bonne, une brave bête to je dobričina
    bêtes d'abattoir klavna živina
    bêtes féroces, sauvages zveri
    bêtes ovines ovce
    grosse bête, grande bête! bedaček! tepček!
    bêtes à poil prašiči in ovce
    bêtes fauves jelenjad
    chercher la petite bête biti skrajno natančen, truditi se, da bi našli kakšno napako, nepravilnost; vse kritizirati
    faire la bête delati se nevednega, sprenevedati se, govoriti neumnosti
    il est ma bête noire groza me je pred njim, antipatičen mi je, trn v očesu, ne morem ga trpeti
    regarder quelqu'un comme une bête curieuse gledati koga z velikim začudenjem
    reprendre du poil de la bête (figuré) zopet pogum dobiti; postati spet samozavesten
  • bleščáti se briller, étinceler, luire, miroiter, scintiller

    blešči se mi od snega la neige m'éblouit