sprint [sprint] masculin, anglais tek na kratke proge; hitrejši konec teka, spurt; sprint
battre son adversaire au sprint premagati nasprotnika v končnem sprintu
se faire battre au sprint biti premagan v sprintu
piquer un sprint (familier) sprintati, pognati se v hitrejši tek, sprintati
Zadetki iskanja
- tard [tar] adverbe pozno, kasno; masculin pozna dnevna ura; konec življenja
au plus tard najpozneje, najkasneje
sur le tard pozno zvečer; figuré proti koncu življenja
tôt ou tard prej ali slej
trop tard prepozno, prekasno
trop tard d'un jour en dan prepozno
il est, il se fait tard pozno je, pozno postaja - têteau [tɛto] masculin konec (velike) veje
- week-end [wikɛnd] masculin konec tedna, nedeljski odmor, vikend
partir en week-end iti na vikend
passer son week-end ... preživeti svoj vikend ...
pluriel: week-ends - achever [ašve] verbe transitif dokončati, dovršiti; zaključiti; uničiti, ubiti; zadati poslednji udarec; izpiti (steklenico)
s'achever (do)končati se; poteči (rok); konec vzeti, uničiti se
achever un travail, un roman dokončati delo, roman
achever ses jours à la campagne končati svoje življenje na deželi
achever un blessé (do smrti) pobiti ranjenca
cette grippe l'a achevé ta gripa ga je uničila
cette remarque méprisante acheva d'indisposer l'agent (de police) ta zaničljiva opazka je dokončno ozlovoljila policaja - affectionné, e [-ksjɔne] adjectif vdan
votre affectionné Pierre Vaš vdani Peter (konec pisma) - alerte2 [alɛrt] féminin alarm, znak za nevarnost, poplah; prestrašenost, vznemirjenje; vznemirljiv položaj, nevarnost
alerte! pozor! alarm!
alerte aérienne, aux avions letalski alarm
alerte aux chars, aux gaz tankovski, plinski alarm
fausse alerte slep alarm, prazen strah
fin féminin d'alerte konec alarma
troupes féminin pluriel en état d'alerte čete v pripravljenosti
les sirènes donnent l'alerte sirene tulijo alarm
sonner la sirène d'alerte s sireno dati alarm (o letalskem napadu)
donner l'alerte dati alarm, zbuditi pozornost
en cas d'alerte, nous descendrons à l'abri v primeru alarma bomo šli v zaklonišče
à la première alerte, j'appellerai le docteur ob prvi preteči nevarnosti bom poklical zdravnika - alignement [-njəmɑ̃] masculin uvrstitev; ravna črta, vrsta; politique uravnavanje, prilagoditev
alignement droit (želez.) ravna proga
alignement d'un parti sur la politigue de l'État prilagoditev kake stranke politiki države
mettre à l'alignement izravnati
se mettre à l'alignement postaviti se na konec vrste
à droite alignement! desno se ravnaj!
alignement monétaire denarna prilagoditev
non-alignement neuvrščenost (politique) - ambulant, e [-lɑ̃, t] adjectif potujoč, hodeč, nestalen (življenje); masculin poštni uslužbenec v poštnem vagonu
comédien, musicien masculin ambulant potujoči gledališki igralec, muzikant
marchand masculin ambulant krošnjar
bureau masculin ambulant poštni vagon
cadavre ambulant masculin, (familier) mršava, bolna oseba, ki se ji bliža konec življenja
vente féminin ambulante prodaja (v vlaku) pijač, sadja itd. - analyse [-liz] féminin analiza; razčlemba, razčlenjenje; preiskava; (kritično) poročilo, mnenje, ocena
en dernière analyse konec koncev, v bistvu
analyse du marché analiza tržišča
analyse spectrale spektralna analiza
analyse du sang, des urines, d'un composé chimique analiza krvi, urina, kemične spojine
faire l'analyse d'un ouvrage scientifique analizirati, resumirati znanstveno delo - anarchie [anarši] féminin anarhija, brezvladje, nered, zmeda, neurejenost, brezpravje
le pays est dans l'anarchie v deželi vlada anarhija
mettre fin à l'anarchie napraviti konec anarhiji, neredu - année [ane] féminin leto, leto dni; letnik; letina
cette année letos
d'année en année od leta do leta
bonne année! srečno novo leto!
année bissextile, scolaire, universitaire, budgétaire, financière prestopno, šolsko, akademsko, budžetno, finančno leto
année civile, d'épreuve, d'exercice, fiscale, solaire, de lumière koledarsko, poskusno, poslovno, fiskalno, sončno, svetlobno leto
toute l'année vse leto
d'une année à l'autre iz leta v leto
en fin d'année konec leta
au commencement de l'année v začetku leta
en quelle année? katerega leta?
en l'année 1960; l'année dernière lani
l'année passée lani; prejšnje, predhodno leto
les revenus d'une année dohodki enega leta
devoir une année de loyer dolgovati enoletno najemnino
être dans sa trentième année biti v tridesetem letu starosti
souhaiter la bonne année à quelqu'un voščiti komu srečno novo leto
il y a bien des années que nous nous sommes vus precéj let je že, kar smo se videli - après [aprɛ] préposition, adverbe po, za, potem, nato, pozneje; dljè, naprej za
vingt ans après dvajset let pozneje
après cela po tem, nato
après quoi nakar
l'un après l'autre eden za drugim
après le pont, l'église naprej od mostu, od cerkve
d'après po, posneto po
d'après nature po naravi
d'après ce que disent les journaux po tem, kar pišejo časniki
d'après lui po njegovem, po njegovih besedah, po njegovi sodbi
longtemps après dolgo potem
peu après, peu de temps après malo potem
immédiatement après, aussitôt après takoj nato
ci-après dalje spodaj
et après? et puis après? in potem? in kaj zato?
la page d'après naslednja stran
l'instant d'après hip nato, v naslednjem hipu
l'année d'après v naslednjem letu
après coup naknadno, prekasno, prepozno
après tout konec koncev, končno, po vsem tem; sicer pa
après tout, cela m'est égal sicer pa mi je (to) vseeno
après que potem ko
après avoir mangé il est parti (potem)ko je pojedel, je odšel
après vous, je vous en prie! izvolite (iti) naprej, prosim!
attendre après quelqu'un, quelque chose čakati na koga, na kaj
courir après quelqu'un teči, letati za kom
crier après quelqu'un vpiti na koga, za kom
être après son travail (familier) biti vedno pri delu
elle est furieuse après son mari besna je na (svojega) moža
soupirer après zdihovati, hrepeneti po
venir après quelqu'un priti za kom - attendre* [atɑ̃dr] verbe transitif čakati, pričakovati, familier nestrpno čakati (après quelqu'un koga)
attendre après quelque chose potrebovati kaj
s'attendre à quelque chose nadejati se česa, računati s čim, pričakovati kaj
attendre l'autobus sous la pluie čakati na avtobus v dežju
attendre l'occasion favorable čakati na ugodno priliko
aller attendre quelqu'un à la gare iti po koga na postajo
(se) faire attendre pustiti (se) čakati
il se fait attendre dolgo ga ni
attendre beaucoup de quelqu'un mnogo od koga pričakovati, mnogo si od njega obljubljati
attendez (donc)! trenutek! poslušajte (no, vendar)!
attendez-vous-y! zanesite se na to!
on peut s'attendre à tout vse lahko pričakujemo
le résultat ne se fit pas attendre posledice niso izostale
j'attends que ça soit fini čakam, da bo tega konec
je n'attends pas après votre aide ne potrebujem vaše pomoči, ne čakam na vašo pomoč
je m'attendais un peu à vous voir malo sem pričakoval, računal s tem, da vas bom videl - bien1 [bjɛ̃] adverbe dobro; (čisto) prav; saj, pač; zelo mnogo
eh bien! no! no torej!
bien que čeprav, dasi
si bien que tako da
ou bien ali pa
aussi bien que prav tako kot, kot tudi
quand bien même celó če, tudi če
bien sûr gotovo, seveda
bien autrement, bien évidemment čisto drugače, čisto jasno
bien entendu samoumevno, se razume, seveda
bien longtemps, bien souvent zelo dolgo, zelo pogosto
tant bien que mal kolikor toliko, za silo
bien meilleur, bien moins mnogo boljši, mnogo manj
les gens bien višja plast družbe, fini ljudje
bien des gens, bien d'autres mnogo ljudi, mnogi drugi
un homme bien poštenjak, vesten, resen človek
c'est bien lui to je (res) on
c'est bien simple to je čisto preprosto
il est bien de sa personne čedne zunanjosti je
elle a dû être bien dans sa jeunesse morala je biti lepa, ko je bila mlada
il est bien entendu que ... samo ob sebi se razume, da ...
on est bien ici tu se človek (kar) dobro počuti
c'est bien à vous de ... to je lepo od vas, da ...
j'ai bien téléphoné, mais tu n'étais pas rentré saj sem ti telefoniral, a tebe še ni bilo doma
aller, se porter bien dobro se počutiti
tout lui va bien vse se mu, ji dobro poda
être bien avec quelqu'un dobro se razumeti s kom
voilà qui commence bien! to se pa dobro, lepo začenja!
c'était bien la peine! (ironično) prav splačalo se je!
se donner bien de la peine zelo si prizadevati
bien fait pour lui! prav mu je!
vous feriez bien de ... dobro bi napravili, če ..., morali bi ...
vous avez bien de la chance imate veliko srečo
venir bien (botanique) uspevati
il ne se sent pas bien ne počuti se dobro
vouloir bien privoliti
je voudrais bien savoir rad bi vedel
il y a bien deux mois que ... dobra dva meseca je že, kar ...
cela vaut bien le double to je vredno najmanj dvakrat toliko
tout cela est bel et bien, mais ... vse to je lepo in dobro, toda ...
rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje
tout est bien qui finit bien konec dober, vse dobro - bois [bwa] masculin les; gozd; drevo; toporišče, držaj; pluriel lesena pihala; jelenovi rogovi
bois blanc mehek les
bois de chêne, de frêne, de hêtre, de mélèze, de sapin, de tilleul hrastov, jesenov, bukov, mecesnov, smrekov, lipov les
bois de charpente, à bâtir de construction, d'œuvre stavbni, gradbeni les
bois de chauffage, à brûler drva
bois de fusil puškino kopito
bois de mine jamski les
bois de justice giljotina
bois de lit posteljnjak
bois mort suhljad
bois précieux, de sciage plemenit, rezan les
bois en sève, vert, vif surov les
de bois lesen
à la cloche de bois skrivaj
articles masculin pluriel en bois lesnina, suha roba
charbon masculin de bois oglje
éclat masculin de bois trščica, iver
homme masculin de bois (figuré) lipov bog
homme masculin des bois orangutan; divjak, neotesanec
imprégnation féminin du bois impregnacija lesa
sciure féminin de bois žaganje
train masculin de bois splav
volée féminin de bois vert batine; težak poraz
avoir la gueule de bois (figuré) imeti »mačka«
être du bois dont on fait les flûtes (figuré) biti priljuden, družaben
n'être pas de bois ne biti iz lesa, biti občutljiw
faire, fendre, casser du bois cepiti, sekati drva
faire flèche de tout bois (figuré) vse sile napeti, vsa sredstva uporabiti
métrer, cuber le bois meriti les
montrer visage de bois ne treniti z obrazom
trouver visage de bois najti, naleteti na zaprta vrata (npr. ob obisku)
toucher du bois potrkati na les ter s tem skušati odvrniti nesrečo ali zlo usodo
je vous montrerai de quel bois je me chauffe vam bom že pokazal, kaj znam; tega ne bom trpel
il n'est bois si vert qui ne s'allume vsake potrpežljivosti je enkrat konec - bouche [buš] féminin usta, ustna votlina; gobec (živali); golt, žrelo; odprtina, luknja, vhod; ustje (reke); technique ustnik
bouche d'égout odtočnik, požiralnik
bouche à feu top, kanon
bouche d'incendie hidrant
bouche inutile nekoristen jedec
bouche de métro vhod v metro (podzemeljsko železnico)
le bouche à bouche postopek umetnega dihanja usta na usta
bouche cousue! tiho! ne povej(te) nikomur!
la bouche en cœur smešno afektirano
fine bouche sladkosnedež, sladokusec
provisions féminin pluriel de bouche proviant, živež
la bonne bouche dober okus po jedi
ta bouche! molči! jezik za zobe!
de bouche en bouche od ust do ust
de bouche à l'oreille zaupno
avoir la bouche amère imeti grenek okus v ustih
avoir le cœur à, sur la bouche imeti srce na jeziku
avoir l'eau à la bouche sline cediti, želeti
avoir la bouche bien garnie imeti lepe zobe
demeurer, rester bouche close, bouche cousue onemeti, molčati, držati jezik za zobmi
écouter bouche béante poslušati z odprtimi usti
enlever le pain de la bouche de quelqu'un odjedati, jemati komu kruh
être à bouche que veux-tu živeti v izobilju
être dans toutes les bouches biti predmet pogovora vseh ljudi
être, rester bouche bée ostati s široko odprtimi usti, na široko odpreti usta
s'embrasser à bouche que veux-tu mnogokrat se poljubiti
faire la petite bouche prisiljeno, afektirano se vesti, pačiti se, zmrdovati se, biti izbirčen
ne point faire la petite bouche odkrito svoje mnenje povedati
faire venir l'eau à la bouche zbuditi, delati komu skomine
fermer la bouche à quelqu'un zamašiti, zapreti usta komu
garder quelque chose pour la bonne bouche prihraniti najboljše za konec
laisser quelqu'un sur sa bonne bouche zapustiti komu dober vtis
porter à la bouche k ustom nesti
prendre sur sa bouche odtrgati si od ust
rester, demeurer sur la bonne bouche nehati jesti, ko človeku najbolj tekne, mu gre najbolj v slast
sentir de la dišati iz ust
traiter quelqu'un à bouche que veux-tu koga kraljevsko gostiti
l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocede ob tem
venir la bouche enfarinée priti z naivnimi iluzijami, z bedasto zaupljivostjo - casser [kɑse] verbe transitif razbiti, zlomiti, polomiti, razdreti, pokvariti; raztrgati; juridique razveljaviti, ovreči (sodbo, odločbo, poroko, testament); militaire degradirati; odpustiti (iz službe), odstaviti (un fonctionnaire visokega uradnika); verbe intransitif razbiti se, zlomiti se, raztrgati se (nit)
le verre a cassé en tombant kozarec se je razbil pri padcu
se casser zlomiti se, familier utruditi se, (oseba) star, slaboten, betežen postati
à tout casser nepremišljeno, predrzno, noró
un film à tout casser izreden film
conduire sa voiture à tout casser voziti avto z vso brzino
ça coûtera 200 francs, à tout casser to bo stalo kvečjemu, največ 200 frankov
casser une assiette, un verre, une vitre razbiti krožnik, kozarec, šipo
casser du bois (aéronautique, familier) poškodovati se, razbiti se
casser bras et jambes à quelqu'un (familier) popolnoma koga uničiti
se casser le cou, la figure, la gueule, la tête (populaire) vrat si zlomiti, pasti; doživeti nezgodo, nesrečo
casser la croûte jesti, prigrizniti, malicati
se casser les dents sur quelque chose polomiti si zobe na čem
casser la figure, la gueule à quelqu'un (familier) koga na pol pobiti, pretepsti
casser aux gages odpustiti (iz službe)
casser de son grade degradirati
se casser la jambe zlomiti si nogo
casser le morceau (figuré) priznati
casser le morale demoralizirati
se casser le nez pasti na nos, slabo naleteti, spodleteti
se casser le nez à la porte de quelqu'un nikogar ne najti doma; biti odklonjen, zavrnjen
casser les oreilles à quelqu'un na ušesa komu trobiti, oglušiti koga
il en payera les pots cassés moral bo povrniti škodo
casser les pieds à quelqu'un nadlegovati, dolgočasiti koga
casser sa pipe (familier) umreti
casser les prix nenadoma znižati cene
son ressort est cassé on nima nobene volje več
casser du sucre sur le dos de quelqu'un obrekovati koga
casser la tête à quelqu'un (familier) oglušiti, utruditi, omamiti, zmesti, nadlegovati koga
se casser la tête beliti si glavo
se casser la tête contre les murs glavo si ob zid razbijati, figuré obupati, izgubiti vsako upanje, popolnoma obupati
casser les vitres razbiti šipe, figuré ravnati brezobzirno, naravnost povedati svoje mnenje, napraviti škandal
se casser les yeux (familier) oči si (po)kvariti
ne rien se casser (familier) ne si dajati veliko truda, ne se pretegniti
ça ne se casse rien (populaire) to ni nič posebnega
tu nous la, les casses dolgočasiš nas!
il faut casser le noyau pour avoir l'amande, on ne fait pas d'omelette sans casser d'œufs vsaka šola nekaj stane, brez dela ni jela
qui casse les verres les paye kdor povzroči škodo, jo mora tudi plačati
tout passe, tout lasse, tout casse (proverbe) vsake stvari je enkrat konec - ce [sə] pronom to
ce qui (to), kar
ce que (to) kar
depuis ce od tedaj
c'est-à-dire to se pravi, to je, namreč
qu'est-ce à dire? kaj se to pravi?
ce disant rekoč to, s temi besedami
ce dit-on kot se govori, tako se govori
c'en est fait de moi z menoj je konec
ce n'est pas que (je veuille) ne da bi morda (hotel)
pour ce faire v ta namen
ce (me) semble kot se zdi, kot je videti
c'est à moi de ... jaz sem na vrsti, da ...
c'est pourquoi zato
c'est que ker; namreč
c'est à pleurer človek bi se zjokal
sur ce nakar; nato
le temps, c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato - cesser [sɛse] verbe transitif (pre)nehati, končati, opustiti; verbe intransitif nehati se
cesser le travail nehati, ustaviti delo
ne (pas) cesser de faire quelque chose nepretrgoma kaj delati
cesser de souffrir dotrpeti
cesser d'avancer ustaviti se
faire cesser quelque chose napraviti čemu konec
cesser d'être en vigueur prenehati veljati, izgubiti veljavnost
l'orage a cessé vihar je prenehal