Franja

Zadetki iskanja

  • cul [kü] masculin, familier zadnjica, rit; zadnji del; dno (steklenice); figuré bedak, idiot; adjectif bedast

    à cul na koncu (brez sredstev)
    quel cul! kakšen bedak!
    ce qu'il est cul! kako je bedast!
    (populaire) bas du cul, bout du cul majhen človek
    coup masculin de pied au cul brca v zadnjico, žalitev
    (populaire) il a le feu au cul videti je, da se mu zelo mudi
    en avoir dans le cul biti izgubljen, uničen
    l'avoir dans le cul doživeti neuspeh
    j'en ai plein le cul čez glavo imam tega, dovolj mi je tega
    baiser, lécher le cul à quelqu'un (figuré) komu v zadnjico lesti, komu rit lizati
    botter le cul à quelqu'un suniti v rit koga
    enlever le cul à quelqu'un pretepsti koga
    faire cul sec en buvant v dušku, eks izprazniti svoj kozarec
    péter plus haut que le cul (vulgairement, figuré) previsoko meriti (letati)
    renverser cul par-dessus tête prekucniti
    c'est à se taper le cul par terre (figuré) človek bi se valjal po tleh od smeha
    tirer au cul (militaire) izmuzniti se od dela
    tomber, en rester sur le cul osupniti, biti osupel
  • curieux, euse [kürjö, z] adjectif radoveden, zvedav, indiskreten; željan znanja, zanimajoč se za; čuden, nenavaden; presenetljiv; vreden ogleda; masculin radovednež, zijalo; ljubitelj; argot preiskovalni sodnik

    homme masculin curieux posebnež, čudak
    collection féminin d'un curieux zbirka ljubitelja
    il est curieux de tableaux on se zanima za slike
    ne me regarde pas comme une bête curieuse! ne glej me kot kako čudo!
  • dáleč loin

    od daleč de loin
    na daleč au loin
    kako daleč? à quelle distance?
    kakor daleč seže oko aussi loin que peut porter la vue
    daleč naokoli loin alentour (ali à la ronde)
    daleč najboljši de loin le meilleur
  • dedans [dədɑ̃] adverbe notri, noter; masculin notranjost, notranja stran

    de dedans iz notranjosti
    en dedans (de) znotraj
    au dedans de, par dedans (de) v notranjosti
    là dedans tu notri
    donner dedans (figuré) dati se oslepariti, ujeti se
    être dedans (familier) biti pijan
    mettre, foutre, ficher quelqu'un dedans (figuré, familier) zagosti jo komu; populaire v zapor vtakniti
    se mettre dedans (z)motiti se
    ne savoir si l'on est dedans ou dehors biti v negotovosti, ne vedeti, kako in kaj
  • déjà [deža] adverbe že

    d'ores et déjà odslej dalje, že sedaj
    c'est déjà bien beau to je res zelo lepo
    ce n'est déjà pas si mal to res ni tako slabo
    comment vous appelez-vous, déjà? kako vam je že ime?
  • déloyal, e, aux [delwajal, jo] adjectif nepošten, neiskren, nezvest; commerce nelojalen

    ami masculin déloyal nezvest prijatelj
    concurrence féminin déloyale nelojalna konkurenca
    coup masculin déloyal (boksanje) nedovoljen udarec (pod pas)
    être déloyal envers une cause, un parti izdati kako stvar, stranko (odpasti od stranke)
  • dénommer [-nɔme] verbe transitif imenovati; navesti (z imenom)

    comment dénomme-t-on cette plante? kako rečejo tej rastlini?
  • depuis [dəpɥi] préposition od; od tedaj, od takrat

    depuis quand? od kdaj? kako dolgo že?
    depuis que odkar
    depuis peu od nedavno
    depuis son départ odkar je odpotoval
    depuis longtemps že dolgo
    depuis lors odtlej
    depuis ... jusqu'à od ... do
    depuis toujours od nekdaj že
    il est absent depuis un mois že en mesec je odsoten
    nous apprenons le français depuis deux ans že dve leti se učimo francoščine
    nous l'avons vu mardi, mais pas depuis videli smo ga v torek, odtlej pa ne več
  • devenir* [dəvnir, dvənir] verbe intransitif postati; masculin postajanje, postanek, razvijanje

    qu'allons-nous devenir? kaj bo z nami?
    que sont devenues mes belles résolutions? kaj je z mojimi lepimi sklepi?
    que devenez vous? qu'est-ce que vous dévenez? kaj je z vami? kako je kaj z vami?
    qu'est devenu mon chapeau? kje je, kam je izginil moj klobuk?
  • diantre [djɑ̃trə] masculin vrag

    diantre! vraga!
    diantre que c'est cher! vraga, kako je to drago!
  • dilemme [dilɛm] masculin dilema, težavna, neprijetna izbira med dvema možnostima, alternativa; figuré zadrega, škripci, precep

    comment sortir de ce dilemme? kako se izmotati iz te dileme?
  • dire*2 [dir] verbe transitif reči, praviti, povedati; govoriti; pripovedovati; brati (mašo); izraziti, trditi; imenovati; sporočiti, svetovati; ukazati; meniti; naznaniti

    en dire k temu reči, meniti
    à vrai dire, à dire vrai po resnici, odkrito povedano; pravzaprav
    à ce qu'on dit menda
    aussitôt dit, aussitôt fait rečeno storjeno
    autrement dit z drugimi besedami
    pour ainsi dire, (familier) comme qui dirait tako rekoč, (tako) nekako
    pour tout dire kratko in malo, skratka
    proprement dit natančno vzeto, pravzaprav
    sans dire mot brez besede
    disons (commerce) z besedami
    disons-le priznajmo (si) to
    dis, dites? kajnèda?
    vous dites? kako, prosim?
    dites donc! čujte vi!
    à qui le dites-vous? komu (vendar) to pripovedujete? (= to vem dobro iz lastne izkušnje)
    dit-on (tako) pravijo, baje, menda
    c'est beaucoup dit to mnogo pomeni
    c'est (bien) dit, voilà qui est dit! velja! soglašam!
    c'est bientôt dit to je lahko reči
    cela en dit long! to da soditi o ostalem, o ostalem si lahko mislimo!
    cela ne me dit rien to mi nič ne pomeni
    si le cœur vous en dit če bi radi, če se vam hoče ali ljubi
    vous en dites (de belles, de torttes les couleurs) česa ne poveste!
    vous l'avez dit tako je (to)
    c'est tout, cela dit tout s tem je vse povedano, temu ni kaj dodati (reči)
    tout n'est pas encore dit to še ni vse
    ce qui est dit est dit pri tem ostane
    il n'y a pas à dire proti temu ni kaj reči
    ce n'est pas à dire (pour cela) s tem ni rečeno, to še ne pomeni, da
    qu'est-ce à dire? kaj se to pravi, kaj pomeni to?
    je me suis laissé dire que ... slišal sem (ne da bi preveč verjel), da
    je ne vous le fais pas dire saj sami uvidite, prizna(va)te!
    cela vous plait à dire vi se šalite, tega ne mislite resno
    ce n'est pas pour dire mais oprostite, nočem se vtikati, toda ...
    (et) dire que ... (in) če pomislimo, da ...
    pour mieux dire, disons mieux bolje rečeno
    c'est à dire to se pravi
    cela va sans dire to se samo po sebi razume
    ce sont des on dit to so prazne govorice
    qu'en dira-t-on (masculin) govoričenje ljudi
    dire la bonne aventure vedeževati (à quelqu'un komu)
    dire l'avenir napovedati bodočnost
    dire bien des choses à quelqu'un komu sporočiti prisrčne pozdrave
    dire son fait, ses vérités à quelqu'un komu povedati svoje mnenje
    ne dire mot ničesar ne reči, besede ne črhniti
    dire un (petit) mot reči besedo
    dire pis que pendre de quelqu'un zelo slabo govoriti o kom, obrekovati, obirati ga
    cela veut dire to pomeni, to se pravi
    cette pendule dit l'heure exacte ta ura pove točen čas
    (y) avoir à dire imeti mnogo (k temu) povedati
    avoir beau dire zaman govoriti
    vous avez beau dire, c'est lui qui a raison zaman govorite, on ima prav
    se le faire dire (dolgo) se pustiti siliti ali prositi
    ne pas se le faire dire deux fois ne si tega pustiti dvakrat reči; ne se pustiti prositi
    se tenir pour dit dati si dopovedati, zapomniti si kaj
  • do jusque, jusqu'à, à, environ, envers

    do danes jusqu'(à) aujourd'hui
    do zdaj jusqu'à maintenant, jusqu'à présent
    do kdaj? jusqu'à quand?
    do kod, do kam? jusqu'où?
    od petih do šestih de cinq à six heures
    do pet ur hoda à (ali près de) cinq heures de marche
    do sitega se najesti se rassasier
    koliko je do morja? combien y a-t-il jusqu'à la mer?
    če vam je kaj do zdravja si vous tenez à la santé
    ni mi do šal je n'ai pas envie de plaisanter
    kako daleč je od tu do železniške postaje? quelle distance, combien (de kilomètres) y a-t-il d'ici à la gare?
  • doigt [dwa] masculin prst; zoologie krempelj; technique vzvod, kljuka, klin

    doigt de pied prst na nogi
    un doigt de malce, nekoliko (de vin vina)
    faire un doigt de cour à une femme malo podvoriti ženski
    à deux doigts de čisto blizu pri, ob; neposredno pred
    à lèche-doigts varčno, zelo malo
    du bout du doigt s prstnimi konicami, oprezno, previdno
    sur le bout du doigt (figuré) temeljito, iz mezinca
    avoir mal au bout du doigt imeti majhne (namišljene) bolečine
    avoir de l'esprit jusqu'au bout des doigts biti zelo duhovit
    elle a des doigts de fée ona je zelo spretna
    avoir des yeux au bout des doigts (figuré) slišati travo rasti; biti zelo spreten
    ça ne vous brûlera pas les doigts to ne bo tako hudo
    on peut les compter sur les doigts (de la main) na prste jih lahko prešteješ (tako malo jih je)
    les doigts me démangent roka me srbi, mika me (da bi udaril ipd)
    donner sur les doigts à quelqu'un okrcati; posvariti koga
    mon petit doigt me l'a dit zvedel sem to, a kako, to ostane (zate) skrivnost
    s'entendre comme les deux doigts de la main izvrstno se razumeti
    étre (comme) les (deux) doigts de la main biti eno srce in ena duša, biti v tesnih prijateljskih stikih
    ne faire œuvre de ses dix doigts s prsti ne migniti, biti pasiven
    glisser, filer entre les doigts de quelqu'un izmuzniti se komu (iz roke), uiti mu
    mettre son doigt, sa main au feu (figuré) položiti svojo roko v ogenj
    y mettre les quatre doigts et le pouce s polno roko, pohlepno zgrabiti
    se mettre, se fourrer le doigt dans l'œil (figuré) urezati se, ušteti se; sam sebi škoditi, zelo se (z)motiti
    mettre le doigt sur la plaie (figuré) prav uganiti; jasno predočiti
    mettre le doigt dans l'engrenage (figuré) prste si opeči
    montrer du, au, avec le, du bout du doigt s prstom (po)kazati (quelqu'un na koga)
    se mordre les doigts, mordre ses doigts biti zelo nestrpen; figuré obžalovati, kesati se (de quelque chose česa)
    obéir, marcher, filer au doigt et à l'œil na besedo natančno ubogati
    ne pas remuer, lever le petit doigt, ne pas bouger un doigt pour z mezincem ne migniti za
    savoir, connaître quelque chose sur le bout du doigt iz mezinca, temeljito kaj (po)znati
    taper sur tes doigts de quelqu'un grajati, opomniti, kaznovati koga
    toucher au doigt, du doigt; toucher, voir au doigt et à l'œil jasno videti, jasno spoznati
    ne pas toucher du bout du doigt (niti s prstom) se ne dotakniti
    entre l'arbre et l'écorce, il ne faut pas mettre le doigt (proverbe) ne vtikajmo se v družinske zadeve!
  • dólg, -a, -o long, grand, haut

    dolgo longtemps
    že dolgo depuis longtemps
    hiša je 12 m dolga la maison a 12 m de long(ueur) (ali est longue de 12 m, a une longueur de 12 m)
    že dolgo mi ni pisal il ne m'a pas écrit de(puis) longtemps; il a été longtemps sans m'écrire
    dolgo ga ni il tarde à venir, il se fait attendre
    kako dolgo se že učite francoščino? combien de temps y a-t-il que vous apprenez le français?, depuis quand (ali combien de temps) apprenez-vous le français?
    ne bo več dolgo živel il n'ira plus loin, il ne vivra plus longtemps
    poznava se že dolgo nous nous connaissons depuis longtemps (ali de longue date); il y a beau temps (ali bien longtemps) que nous nous connaissons
    po dolgem pasti tomber de tout son long (ali de son haut, de toute sa hauteur)
    na dolgo in na široko longuement, tout au (du) long, en détail, de façon détaillée; en long et en large, de long en large
    imeti dolge prste avoir les doigts crochus
    dolg ko prekla, žrd une grande perche, un échalas
    dolgi valovi grandes ondes
    dolgi lasje, kratka pamet longs cheveux, courte cervelle
  • doucement [dusmɑ̃] adverbe nalahko; oprezno, pazljivo; počasi, polagoma, mirno, potrpežljivo, blágo; (čisto) tiho; skrivaj

    doucement! počasi!
    frapper doucement narahlo potrkati
    travailler doucement počasi, brez naglice delati
    des affaires vont doucement posli, kupčije ne gredo preveč dobro
    Comment va le malade? - Tout doucement. Kako je bolniku'? - Tako, tako; ne preveč dobro.
  • drapeau [drapo] masculin zastava, prapor; figuré simbol vojske, domovine

    drapeau national državna zastava
    drapeau tricolore tribarvnica, trikolora
    drapeau en berne v znak žalovanja na pol droga spuščena zastava
    drapeau noir piratska zastava
    déployer, hisser un drapeau razviti, dvigniti (potegniti kvišku) zastavo
    être sous les drapeaux biti vojak, služiti v vojski
    garnir de drapeaux les édifices publics et privés okrasiti javne in zasebne zgradbe z zastavami
    lever le drapeau (figuré) priznati, pokazati svoje prepričanje
    mettre son drapeau dans sa poche pustiti svojo stranko na cedilu; skrivati svoje mnenje
    planter un drapeau (populaire) ostati dolžan zapitek
    porter le drapeau (figuré) nositi zastavo, biti prvi zavzet za kako mnenje
    se ranger sous les drapeaux de quelqu'un (figuré) pridružiti se komu
  • droit [drwa] masculin pravo; pravica, upravičenost; pristojbina, dajatev, (indirekten) davek, carina

    à bon droit po pravici, upravičeno
    à qui de droit upravičencu; pristojnemu
    à tort ou à droit prav, ali ne prav, tako ali tako
    à tort et à droit na vsak način, vseeno kako
    de (plein) droit s polno pravico
    de quel droit s kakšno pravico
    en droit po pravu, pravno
    par droit et raison z vso pravico
    par voie de droit po pravni poti
    tous droits réservés vse pravice pridržane
    droits acquis pridobljene pravice
    droit administratif upravno pravo
    droit d'aînesse, de primogéniture pravica prvorojenstva
    droit d'asile pravica do azila
    droits pluriel d'auteur vsota, ki jo založnik plača avtorju knjige; avtorski honorar
    droit cambial menično pravo
    droit canon(ique) kánonsko pravo
    droit de cité domovinska pravica
    droit civil civilno pravo
    des droits civiques državljanske pravice
    droit commercial trgovinsko pravo
    droit commun obče pravo
    droit constitutionnel, public ustavno, javno pravo
    droit coutumier običajno pravo
    droit criminel, pénal kazensko pravo
    droit domestique, de famille družinsko pravo
    droit d'édition založniško pravo
    droit électoral volilna pravica
    droit d'enregistrement vpisnina
    droit d'entrée; droit de sortie vstopnina, vstopna, uvozna carina; izvozna carina
    droit féodal fevdalno pravo
    droit financier finančno pravo
    droit fiscal davčno pravo, davčni zakoni
    droit foncier zemljiško pravo
    droit du plus fort pravica močnejšega, pravica pesti
    droit de gage zastavno pravo
    droit des gens, international (public) mednarodno pravo
    droit de grâce pravica do pomilostitve
    droit de greffe (juridique) pisarniška pristojbina
    droit de grève pravica do stavke
    droit de la guerre vojno pravo
    droits pluriel de l'homme človekove pravice
    droits pluriel d'inscription vpisnina
    droit de l'instance pravdne pristojbine
    droit maritime pomorsko pravo
    droit minoritaire manjšinjsko pravo
    droit de naturalité pravica do naturalizacije
    droit notariat notarske pristojbine
    droit d'octroi mitnina
    droit ouvrier delovno pravo
    droit de plainte pravica do pritožbe
    droits pluriel de port pristaniške pristojbine
    droit de préavis pravica do odpovedi
    droit privé zasebno pravo
    droit protecteur zaščitna carina
    droit public javno pravo
    droit de recours pravica do priziva, do pritožbe
    droit de reproduction pravica do ponatisa
    droit romain rimsko pravo
    droit successif successoral, de succession nasledstveno pravo
    droits pluriel successifs podedovane pravice
    droit de timbre kolekovina
    droit de trouvaille pravica do najdenine, najdenina
    droits pluriel universitaires študijske pristojbine
    droit de veto pravica veta
    droit de vote glasovalna, volilna pravica
    ayant droit masculin upravičenec
    avant faire droit pred definitivno sodbo
    docteur masculin, étudiant masculin en droit doktor, študent prava
    faculté féminin de droit pravna fakulteta
    professeur masculin de droit profesor prava
    aller sur les droits de quelqu'un poseči v pravice kake osebe
    avoir droit à quelque chose imeti pravico do česa
    avoir le droit de biti upravičen za kaj, imeti pravico do
    avoir des droits sur quelque chose zahtevati, lastiti si kaj
    conférer le droit à quelqu'un da(ja)ti komu pravico
    être dans son droit imeti pravico, imeti prav
    être en droit de biti upravičen do, za
    être fondé en droit biti pravnoveljaven
    faire son droit študirati pravo
    faire valoir ses droits sur quelque chose uveljaviti svoje pravice do
    faire droit à une demande ugoditi prošnji
    priver quelqu'un de ses droits odvzeti komu njegove pravice
    revendiquer son droit zahtevati svojo pravico
    user d'un droit uporabiti pravico
    c'est le droit du jeu to je (tukaj) v navadi, običaj
    cela va de droit to je čisto prav
    la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
    où il n'y a pas de quoi, le roi perd son droit kjer ničesar ni, pride še cesar ob svojo pravico
  • échouer [ešue] verbe intransitif nasesti (ladja); figuré spodleteti, izjaloviti se, ne uspeti, propasti; verbe transitif potisniti (čoln, ladjo) na breg

    s'échouer sur nasesti na
    échouer à l'examen pasti na izpitu
    faire échouer preprečiti, onemogočiti
    il a échoué dans son projet načrt se mu je izjalovil
    nos tentatives ont échoué naši poskusi so propadli
    échouer un bateau poriniti čoln na breg, na plitvino (kjer bo obstal)
    comment ce journal a-t-il échoué sur mon bureau? kako je ta časopis prišel (se znašel) na moji pisalni mizi?
  • embarras [ɑ̃bara] masculin zapreka, ovira; nadlega; zastoj, zmešnjava; figuré težava, zadrega, stiska

    embarras d'argent denarna zadrega, stiska
    embarras gastrique želodčne motnje
    embarras de la langue jecljanje
    embarras de paiement plačilne težkoče
    embarras du choix zadrega zaradi prevelike izbire
    embarras de voitures prometni zastoj na cesti
    faiseur masculin d'embarras bahač, širokoustnež
    le voilà dans l'embarras on je v neprijetnem položaju, v škripcih
    n'avoir que l'embarras du choix ne vedeti, kako bi se odločili; imeti težko izbiro
    être dans l'embarras biti v stiski
    faire des embarras, de l'embarras važnega še delati; imeti ali staviti velike zahteve
    mettre dans l'embarras spraviti v zadrego
    susciter des embarras à quelqu'un komu težave delati ali pripraviti
    tirer quelqu'un d'embarras komu iz stiske pomagati