entre [ɑ̃trə] préposition med (krajevno, časovno)
brave entre tous nadvse hraber
(soit dit) entre nous med nama (rečeno)
entre deux âges srednjih let, starejši
entre autres (choses) med drugim
entre les deux pol in pol
entre chien et loup v somraku
entre la poire et le fromage pri poobedku
entre(-)temps medtém
enfermer entre quatre murailles zapreti med štiri zidove, dati pod ključ, za zapahe
être entre deux vins biti pijan
entre la vie et la mort med življenjem in smrtjo
être entre les mains de quelqu'un biti v rokah, v oblasti kake osebe
être pris entre deux feux priti med dva ognja
s'expliquer entre quatre yeux pogovoriti se med štirimi očmi
lire entre lignes brati med vrsticami
nager entre deux eaux plavati pod vodo; figuré spretno lavirati med dvema strankama
regarder quelqu'un entre les yeux koga naravnost v oči pogledati, fiksirati koga
Zadetki iskanja
- espion, ne [ɛspjɔ̃, ɔn] adjectif vohunski, špijonski; ovaduški; masculin vohun, špijon; ovaduh; nagnjeno ogledalce, ki omogoča skrivno gledanje
espion double vohun, ki dela hkrati za dva nasprotnika - joute [žut] féminin, histoire viteški boj (igra) s kopjem na konju; boj, tekmovanje
joute oratoire besedni boj
joute de coqs petelinji boj
joute sur l'eau, nautique zabavna igra, v kateri si dva nasprotnika na čolnih prizadevata z dolgim drogom vreči eden drugega v vodo - juste [žüst] adjectif pravičen; primeren, ustrezen; upravičen, utemeljen; točen; tesen; komaj še zadosten; natančen; adverbe pravilno, točno, natančno; masculin pravičnik
au juste natančno; pravzaprav; v zadnjem trenutku
qu'a-t-il dit au juste? kaj je pravzaprav rekel?
au plus juste do pičice natančno, točno
à prix juste po primerni ceni, ne predrago
à juste titre upravičeno
comme de juste (familier) samoumevno, kot se spodobi
midi juste točno poldan
par le juste et l'injuste z vsemi sredstvi
tout juste komaj še, toliko da še
vous avez deux jours pour faire ce travail, ce sera juste! dva dni imate časa za to delo, to bo komaj dovolj!
la soupe sera un peu juste pour nous trois juhe bo komaj dovolj za nas tri
aller juste dobro pristajati (obleka)
la montre va juste ura gre točno
avoir juste de quoi vivre komaj še shajati
avoir l'oreille juste dobro slišati
être chaussé (trop) juste imeti (pre)tesne čevlje
dormir du sommeil du juste spati spanje pravičnega
ne savoir au juste ne vedeti točno
toucher juste prav(iln)o zadeti, pogoditi
c'est juste to je res
juste ciel! juste Dieu! sveta nebesa!
chanter juste pravilno peti
je reste juste quelques minutes ostanem le, komaj nekaj minut
il est arrivé bien juste prišel je v zadnjem trenutku
il n'est pas juste de le traiter ainsi ni prav, da tako delajo z njim - kràt fois ženski spol
enkrat une fois
koliko kratov, kolikokrat? combien de fois?
dva krat dva je štiri deux fois deux font quatre
nekaj kratov, nekajkrat plusieurs fois - lièvre [ljɛvr] masculin zajec; zajčje meso; sport tekač, ki pomaga rekorderju pri poskusu rušenja rekorda
civet masculin de lièvre zajčji ragu
cœur masculin de lièvre (figuré) strahopetec, »zajec«
mémoire féminin de lièvre slab spomin, spomin kot sito
lièvre de gouttière (populaire) maček
courir comme un lièvre zelo hitro teči
courir deux lièvres à la fois (figuré) zasledovati dva cilja, hoteti pobiti dve muhi z enim udarcem
être poltron comme un lièvre biti velik bojazljivec
soulever, lever un lièvre (figuré) sprožiti neprijetno, a važno vprašanje
c'est là que gît le lièvre za tem grmom tiči zajec, figuré tu je vozel, težava zadeve - manger1 [mɑ̃že] verbe transitif (po)jesti; (po)žreti (tudi figuré); požirati; razjedati (molji, rja); obrabiti, porabiti; pognati, zapraviti (premoženje); izkoriščati, ruinirati (ljudi); tratiti (čas); pogoltniti, nejasno izgovoriti (besede); prezirati (ukaz)
bon à manger užiten
salle féminin à manger jedilnica
vétement mangé aux mites od moljev razjedena obleka
donner à manger quelqu'un dati komu jesti
j'ai mangé de bon appétit jed mi je dobro teknila
manger son blé en herbe že vnaprej zapraviti svoj denar
manger à la carte ou à prix fixe jesti po jedilnem listu (po izbiri) ali po menuju
manger de caresses, de baisers hoteti koga pojesti od ljubezni
manger la consigne pozabiti (kaj)
manger du curé (populaire) biti sovražen duhovščini
manger à sa faim, son besoin do sitega se najesti, nasititi se
manger toute sa fortune zapraviti vse svoje premoženje
manger la grenouille (figuré) popihati jo z blagajno
manger dans la main à quelqu'un komu iz roke jesti
manger le morceau (populaire) izdati, ovaditi, naznaniti koga
manger son pain blanc le premier lotiti se stvari s tistim, kar je najprijetnejše
ne point manger de pain (figuré) ne delati nobenih stroškov
manger des pois chauds nejasno govoriti
manger sur le pouce zelo hitro (po)jesti
manger comme quatre (po)jesti za štiri
se manger les sangs (figuré) gristi se od skrbi, biti ves zaskrbljen
manger de la vache enragée trpeti pomanjkanje
à quelle sauce sera-t-il mangé? (figuré) kako se ga bomo lotiti, ga napadli, ga premagali?
manger des yeux požirati z očmi
manger à quelqu'un le blanc des yeux (figuré) skočiti komu v obraz
rester deux jours sans manger dva dni ničesar ne jesti
vouloir manger quelqu'un tout cru biti besen, divji na koga
il y a à boire et à manger (figuré) nekaj je dobrega, nekaj pa slabega
l'appétit vient en mangeant tek pride z jedjo
les loups ne se mangent pas entre eux (proverbe) vrana vrani ne izkljuje oči - manquer [mɑ̃ke] verbe intransitif manjkati, primanjkovati; biti odsoten; odpovedati (npr. orožje); spodleteti, ne se posrečiti, zgrešiti (strel); umreti; pregrešiti se (à quelque chose proti čemu); odtegniti se (à quelque chose čemu); na cedilu pustiti (à quelqu'un koga); ne spoštovati, žaliti (à quelqu'un koga); zamuditi, opustiti, pozabiti (à quelque chose kaj); ne imeti (de quelque chose česa); verbe transitif zgrešiti (cilj); zamuditi; pokvariti; »špricati« (šolo)
il manque deux élèves dva učenca manjkata, sta odsotna
commencer à manquer začeti primanjkovati, pohajati (o blagu)
ne se laisser manquer de rien ničemur se ne odreči
venir à manquer poiti (blago)
manquer d'argent, de pain, de cœur ne imeti denarja, kruha, biti brez srca
manquer de caractère biti neznačajen
la manquer belle zamuditi ugodno priliko
manquer le coche (familier) zamuditi šanso
manquer le train, une occasion zamuditi vlak, priložnost
manquer son coup, sa vocation zgrešiti cilj, (svoj) poklic
manquer l'école, les cours »špricati« šolo, predavanja
manquer à son devoir, à ses engagements, à sa parole ne izpolniti svoje dolžnosti, svojih obveznosti, snesti (svojo) besedo
manquer à sa foi prelomiti zvestobo, izneveriti se
se manquer à soi-même škodovati svojemu ugledu, osramotiti se
le pied lui a manqué spodrsnilo mu je
ne pas manquer de trouver čisto zanesljivo najti
elle a manqué mourir skoraj je umrla
j'ai manqué (de) tomber malo je manjkalo, da nisem padel
le cœur me manque nimam poguma; omedlim
je manque de tout vsega mi manjka
je ne manquerai pas (de l'avertir) ne bom zamudil, pozabil (obvestiti ga)
je n'y manquerai pas storil bom to
l'affaire a manqué z zadevo, s stvarjo ni bilo nič
il ne manque plus que cela! samo še tega se manjka!
il s'en manque de beacoup še veliko manjka (pri tem)
vous n'avez rien manqué! ničesar niste zamudili, izgubili! - mériti mesurer, prendre la mesure ; (zemljo) arpenter; métrer, jauger
meriti temperaturo (medicina) mesurer (ali prendre) la température; (s puško) viser; (s topom) pointer
soba meri tri metre v dolžino in dva v širino la chambre a trois mètres de long et deux de large
sod meri 200 litrov le tonneau (ali la barrique) a une contenance de (ali contient) 200 litres
ta moški meri 1,75 m cet homme mesure 1,75 m (ali a 1,75 de haut); (z očmi) dévisager, toiser
merca kaj faire allusion à quelque chose, viser à, tendre à quelque chose, avoir pour but (ali pour objet) de, avoir des visées sur
kam neki meri? où (ali à quoi) veut-il en venir? que vise-t-il?, quel est son but?
meriti se s kom se mesurer avec quelqu'un, rivaliser avec quelqu'un - moitié [mwatje] féminin polovica; familier boljša polovica (= žena, soproga); adverbe pol, na pol
à moitié na pol
à moitié chemin na pol pota
à moitié plein na pol poln
à moitié prix za polovično ceno
de moitié za polovico
par moitié polovično, v dveh enakih delih
moitié-moitié ne dobro ne slabo
moitié chair, moitié poisson ne krop ne voda
être de moitié dans quelque chose (commerce) biti polovično udeležen pri čem
être pour moitié dans quelque chose biti v veliki meri odgovoren za kaj
partager, couper par la moitié razdeliti, razrezati na dva enaka dela
il faut en rabattre la moitié de moitié (figuré) od tega moramo polovico črtati, to je zelo pretirano
être trompé d'outre moitié du juste prix plačati več kot dvojno ceno za kaj
(familier) faisons moitié-moitié! razdelimo si na dva enaka dela! - mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica
mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
bois masculin mort suhljad
angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
chair féminin morte divje meso
eau féminin morte stoječa voda
Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
feuille féminin morte suh list
ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
langue féminin morte mrtev jezik
la mer Morte Mrtvo morje
médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
nature féminin morte tihožitje (umetnost)
point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
tête féminin de mort mrtvaška glava
ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
rester lettre morte ostati brez učinka
tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več - ombre [ɔ̃br] féminin senca, tema; sled; pretveza
il fait 30° à l'ombre je 30° v senci
dans l'ombre v senci, figuré skrit, samoten
à l'ombre (figuré) v senci, pod okriljem
s'asseoir à l'ombre sesti v senco
il n'y a pas l'ombre (d'un doute) niti sledu ni (o kakem dvomu)
sous (l')ombre pod pretvezo
scène féminin en ombres chinoises scena s senčnimi podobami (kitajsko gledališče)
avoir peur de son ombre lastne sence se bati, biti zelo strašljiv, plašen
courir après une ombre loviti prazno senco, vdajati se praznim upom
être, mettre à l'ombre (populaire) biti v zaporu, vtakniti v zapor
être, rester dans l'ombre biti, ostati v senci, v ozadju; igrati stransko vlogo
n'être plus que l'ombre de soi-même (figuré) zelo shujšati
faire de l'ombre senco dajati
faire ombre à metati senco na, figuré zasenčiti
tout lui fait ombre vse ga plaši
laisser quelqu'un dans l'ombre (figuré) pustiti koga v nejasnosti
lâcher la proie pour l'ombre (figuré) spustiti plen za (prazno) senco
passer comme une ombre hitro mimo iti, hitro miniti, biti kratkotrajen
suivre quelqu'un comme une ombre komu kot senca slediti, ne se ganiti od njega
vivre dans l'ombre živeti v samoti, v skromnih razmerah
c'est l'ombre et le corps ta dva sta neločljiva
il y a une ombre au tableau (figuré) je neka neprijetnost v tej zadevi - oproščén excusé, pardonné; dispensé, dégagé, exempté, exempt de, exonéré; absolu, acquitté, déchargé, disculpé, innocenté, justifié; libéré, délivré, dégagé:
biti oproščen carine être exempt de droits de douane
carine oproščeno blago marchandises ženski spol množine exonérées
biti oproščen davkov être exempté (ali exonéré) des impôts
oproščen vojaške službe dispensé (ali exempté, libéré) du service militaire
trije so bili obsojeni, dva pa oproščena trois ont été condamnés, et deux acquittés - pair, e [pɛr] adjectif (število) sodo; zoologie, botanique páren, podvojen, na pare; masculin, commerce pariteta, enaka vrednost, enakovredna oseba; histoire per (v Anqliji), član visoke zbornice; féminin dvojica, par (de gants rokavic); jarem (volovski), vprega (konj)
au pair za hrano in stanovanje
pair de France član francoske visoke zbornice v dobi 1814-1848
une paire de ciseaux, de lunettes škarje, očala
au pair (commerce) al pari (o vrednostnih papirjih)
hors (de) pair brez primere, brez enakega, brez para
de pair na isti stopnji, enak
succès hors pair uspeh brez primere
Chambre féminin des pairs lordska zbornica (v Angliji), francoska visoka zbornica v dobi 1814 do 1848
c'est un homme sans pair to je človek, ki mu ni enakega
numéro masculin pair sodo število
c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega
ces deux-là font bien la paire ta dva spadata skupaj, imata iste napake
aller, marcher de paire iti, spadati skupaj; biti par
être de pair à compagnon avec quelqu'un biti enak(ovreden) komu
traiter quelqu'un de pair à compagnon ravnati s kom kot s sebi enakim
travailler au pair delati za hrano in stanovanje, brez plačila
se faire la paire (populaire) oditi, popihati jo - par [par] préposition čez, iz, k, na, ob, od, po, prek, pri, skozi, v, za, zaradi
aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
vol masculin par le pôle polet čez tečaj
par curiosité iz radovednosti
par amour, devoir iz ljubezni, iz dolžnosti
par bonheur k sreči
par an na leto, letno
une fois par semaine enkrat na teden
par douzaines na ducate
par homme na človeka
par moitié na polovico
par toute la terre na vsej zemlji
couper par morceaux razrezati na kose
savoir tout par cœur znati vse na pamet
tomber par terre, être assis par terre pasti na zemljo, sedeti na zemlji
par mer calme ob, pri mirnem morju
par un beau clair de lune ob lepi mesečini
par le côté od strani
par Molière od Molièrea
par soi-même sam od sebe
vaincu par César premagan od Cezarja
par ce que po tem, kar
par sottise, par bêtise po neumnosti
deux par deux po dva in dva
par la poste po pošti
par la ville, par le pays po mestu, po deželi
voyager par mer, terre, par voie aérienne, par voie maritime potovati po morju, po kopnem, z letalom, z ladjo
passer par Paris iti, potovati prek Pariza
par bonheur k sreči, na srečo
par 30 degrés pri 30°
furer par prisegati pri
par tout ce qu'il y a de plus sacré pri vsem, kar je najbolj sveto
par la fenêtre, la porte skozi okno, vrata
c'est passé par tant de mains to je šlo skozi toliko rok
par temps de brouillard, par mauvais temps v meglenem, v grdem vremenu
par tous les temps v vseh časih
par petites bouchées v majhnih grižljajih
jour par jour dan za dnem
par la main za roko
par tous les moyens z vsemi sredstvi
par 30 voix contre 100 s 30 glasovi proti 100 glasovom
par 2 à 1 (sport) z 2: 1
prouver par des exemples dokazati s primeri
punir par la famine kaznovati z gladom
venir par auto priti z avtom
voyager par le train potovati z vlakom
de par ordre na ukaz, v imenu
de par le roi na kraljev ukaz
de par la loi v imenu zakona
aller de par le monde iti po svetu
par-ci, par-là tu pa tam, sem in tja, včasih
par écrit pismeno
par le temps qui court v tem trenutku
c'est par trop difficile to je pretežko
commencer par dire sprva, spočetka reči
finir par dire končno reči
par manque de temps zaradi pomanjkanja časa - parallèle [-lɛl] adjectif vzporeden (à z, k); figuré istosmeren; féminin, mathématiques vzporednica; masculin paralela, vzporedba; primera, primerjava
barres féminin pluriel parallèles bradlja (telovadno orodje)
deux droites féminin pluriel parallèles vzporedni premici
marché masculin parallèle de l'or vzporedni (t. j. ilegalni, črni) trg (borza) z zlatom
faire, établir un parallèle entre deux auteurs primerjati dva avtorja; masculin vzporednik - perdu, e [pɛrdü] adjectif izgubljen; zatopljen (v misli); oddaljen, zakoten, samoten; izumrl, izgintil; masculin izgubljenec
à corps perdu silovito, slepo, ognjevito
à coup perdu na slepo
perdu de dettes prezadolžen
perdu de réputation na slabem glasu
fille féminin perdue izgubljenka, prostitutka
heures féminin pluriel perdues proste, brezdelne ure
objets masculin pluriel perdus izgubljeni predmeti
peine féminin perdue izgubljen trud, trud zaman
puits masculin perdu zelo globok vodnjak
à temps perdu v prostem, brezdelnem času
village masculin perdu dans les Alpes zakotna vas v Alpah
il n'y a rien de perdu nič (še) ni izgubljenega
courir, crier comme un perdu teči, kričati na vso moč (kot obseden)
ce qui est différé n'est pas perdu preloženo ni izgubljeno (opuščeno)
pour un perdu deux (de) retrouvés za enega izgubljenega, dva nova (se reče o osebi, ki jo je po našem mnenju lahko nadomestiti) - pomiríti apaiser, rassurer, tranquilliser, rassénérer , (bolečino) calmer ; (deželo) pacifier ; (osebe) réconcilier, raccommoder, rajuster , familiarno rabibocher ; (osebo) retenir; fléchir
pomiriti se se calmer, s'apaiser, se rassurer, se tranquilliser, se remettre, se rassénérer
pomiriti komu jezo, besnost fléchir la colère, la fureur de quelqu'un
pomiriti duhove calmer (ali apaiser, pacifier) les esprits
pomiriti dva prijatelja raccommoder deux amis
pomiriti se s kom faire la paix avec quelqu'un, se réconcilier avec quelqu'un
ta misel me pomirja cette idée me tranquillise
morje se je pomirilo la mer s'est calmée - rabouter [rabute] verbe transitif stakniti skupaj (deux tuyaux, deux bouts de câble dve cevi, dva konca kabla)
rabouter deux morceaux de tissu sešiti dva kosa blaga - raccommoder [-mɔde] verbe transitif (za)krpati; popraviti; predelati; izboljšati, podplesti (nogavice); figuré urediti, (spet) spraviti v red; pomiriti, pobotati, spraviti
se raccommoder pobotati se, spraviti se
raccommoder deux amis pomiriti, spraviti dva prijatelja