Franja

Zadetki iskanja

  • entre [ɑ̃trə] préposition med (krajevno, časovno)

    brave entre tous nadvse hraber
    (soit dit) entre nous med nama (rečeno)
    entre deux âges srednjih let, starejši
    entre autres (choses) med drugim
    entre les deux pol in pol
    entre chien et loup v somraku
    entre la poire et le fromage pri poobedku
    entre(-)temps medtém
    enfermer entre quatre murailles zapreti med štiri zidove, dati pod ključ, za zapahe
    être entre deux vins biti pijan
    entre la vie et la mort med življenjem in smrtjo
    être entre les mains de quelqu'un biti v rokah, v oblasti kake osebe
    être pris entre deux feux priti med dva ognja
    s'expliquer entre quatre yeux pogovoriti se med štirimi očmi
    lire entre lignes brati med vrsticami
    nager entre deux eaux plavati pod vodo; figuré spretno lavirati med dvema strankama
    regarder quelqu'un entre les yeux koga naravnost v oči pogledati, fiksirati koga
  • espion, ne [ɛspjɔ̃, ɔn] adjectif vohunski, špijonski; ovaduški; masculin vohun, špijon; ovaduh; nagnjeno ogledalce, ki omogoča skrivno gledanje

    espion double vohun, ki dela hkrati za dva nasprotnika
  • joute [žut] féminin, histoire viteški boj (igra) s kopjem na konju; boj, tekmovanje

    joute oratoire besedni boj
    joute de coqs petelinji boj
    joute sur l'eau, nautique zabavna igra, v kateri si dva nasprotnika na čolnih prizadevata z dolgim drogom vreči eden drugega v vodo
  • juste [žüst] adjectif pravičen; primeren, ustrezen; upravičen, utemeljen; točen; tesen; komaj še zadosten; natančen; adverbe pravilno, točno, natančno; masculin pravičnik

    au juste natančno; pravzaprav; v zadnjem trenutku
    qu'a-t-il dit au juste? kaj je pravzaprav rekel?
    au plus juste do pičice natančno, točno
    à prix juste po primerni ceni, ne predrago
    à juste titre upravičeno
    comme de juste (familier) samoumevno, kot se spodobi
    midi juste točno poldan
    par le juste et l'injuste z vsemi sredstvi
    tout juste komaj še, toliko da še
    vous avez deux jours pour faire ce travail, ce sera juste! dva dni imate časa za to delo, to bo komaj dovolj!
    la soupe sera un peu juste pour nous trois juhe bo komaj dovolj za nas tri
    aller juste dobro pristajati (obleka)
    la montre va juste ura gre točno
    avoir juste de quoi vivre komaj še shajati
    avoir l'oreille juste dobro slišati
    être chaussé (trop) juste imeti (pre)tesne čevlje
    dormir du sommeil du juste spati spanje pravičnega
    ne savoir au juste ne vedeti točno
    toucher juste prav(iln)o zadeti, pogoditi
    c'est juste to je res
    juste ciel! juste Dieu! sveta nebesa!
    chanter juste pravilno peti
    je reste juste quelques minutes ostanem le, komaj nekaj minut
    il est arrivé bien juste prišel je v zadnjem trenutku
    il n'est pas juste de le traiter ainsi ni prav, da tako delajo z njim
  • kràt fois ženski spol

    enkrat une fois
    koliko kratov, kolikokrat? combien de fois?
    dva krat dva je štiri deux fois deux font quatre
    nekaj kratov, nekajkrat plusieurs fois
  • lièvre [ljɛvr] masculin zajec; zajčje meso; sport tekač, ki pomaga rekorderju pri poskusu rušenja rekorda

    civet masculin de lièvre zajčji ragu
    cœur masculin de lièvre (figuré) strahopetec, »zajec«
    mémoire féminin de lièvre slab spomin, spomin kot sito
    lièvre de gouttière (populaire) maček
    courir comme un lièvre zelo hitro teči
    courir deux lièvres à la fois (figuré) zasledovati dva cilja, hoteti pobiti dve muhi z enim udarcem
    être poltron comme un lièvre biti velik bojazljivec
    soulever, lever un lièvre (figuré) sprožiti neprijetno, a važno vprašanje
    c'est là que gît le lièvre za tem grmom tiči zajec, figuré tu je vozel, težava zadeve
  • manger1 [mɑ̃že] verbe transitif (po)jesti; (po)žreti (tudi figuré); požirati; razjedati (molji, rja); obrabiti, porabiti; pognati, zapraviti (premoženje); izkoriščati, ruinirati (ljudi); tratiti (čas); pogoltniti, nejasno izgovoriti (besede); prezirati (ukaz)

    bon à manger užiten
    salle féminin à manger jedilnica
    vétement mangé aux mites od moljev razjedena obleka
    donner à manger quelqu'un dati komu jesti
    j'ai mangé de bon appétit jed mi je dobro teknila
    manger son blé en herbe že vnaprej zapraviti svoj denar
    manger à la carte ou à prix fixe jesti po jedilnem listu (po izbiri) ali po menuju
    manger de caresses, de baisers hoteti koga pojesti od ljubezni
    manger la consigne pozabiti (kaj)
    manger du curé (populaire) biti sovražen duhovščini
    manger à sa faim, son besoin do sitega se najesti, nasititi se
    manger toute sa fortune zapraviti vse svoje premoženje
    manger la grenouille (figuré) popihati jo z blagajno
    manger dans la main à quelqu'un komu iz roke jesti
    manger le morceau (populaire) izdati, ovaditi, naznaniti koga
    manger son pain blanc le premier lotiti se stvari s tistim, kar je najprijetnejše
    ne point manger de pain (figuré) ne delati nobenih stroškov
    manger des pois chauds nejasno govoriti
    manger sur le pouce zelo hitro (po)jesti
    manger comme quatre (po)jesti za štiri
    se manger les sangs (figuré) gristi se od skrbi, biti ves zaskrbljen
    manger de la vache enragée trpeti pomanjkanje
    à quelle sauce sera-t-il mangé? (figuré) kako se ga bomo lotiti, ga napadli, ga premagali?
    manger des yeux požirati z očmi
    manger à quelqu'un le blanc des yeux (figuré) skočiti komu v obraz
    rester deux jours sans manger dva dni ničesar ne jesti
    vouloir manger quelqu'un tout cru biti besen, divji na koga
    il y a à boire et à manger (figuré) nekaj je dobrega, nekaj pa slabega
    l'appétit vient en mangeant tek pride z jedjo
    les loups ne se mangent pas entre eux (proverbe) vrana vrani ne izkljuje oči
  • manquer [mɑ̃ke] verbe intransitif manjkati, primanjkovati; biti odsoten; odpovedati (npr. orožje); spodleteti, ne se posrečiti, zgrešiti (strel); umreti; pregrešiti se (à quelque chose proti čemu); odtegniti se (à quelque chose čemu); na cedilu pustiti (à quelqu'un koga); ne spoštovati, žaliti (à quelqu'un koga); zamuditi, opustiti, pozabiti (à quelque chose kaj); ne imeti (de quelque chose česa); verbe transitif zgrešiti (cilj); zamuditi; pokvariti; »špricati« (šolo)

    il manque deux élèves dva učenca manjkata, sta odsotna
    commencer à manquer začeti primanjkovati, pohajati (o blagu)
    ne se laisser manquer de rien ničemur se ne odreči
    venir à manquer poiti (blago)
    manquer d'argent, de pain, de cœur ne imeti denarja, kruha, biti brez srca
    manquer de caractère biti neznačajen
    la manquer belle zamuditi ugodno priliko
    manquer le coche (familier) zamuditi šanso
    manquer le train, une occasion zamuditi vlak, priložnost
    manquer son coup, sa vocation zgrešiti cilj, (svoj) poklic
    manquer l'école, les cours »špricati« šolo, predavanja
    manquer à son devoir, à ses engagements, à sa parole ne izpolniti svoje dolžnosti, svojih obveznosti, snesti (svojo) besedo
    manquer à sa foi prelomiti zvestobo, izneveriti se
    se manquer à soi-même škodovati svojemu ugledu, osramotiti se
    le pied lui a manqué spodrsnilo mu je
    ne pas manquer de trouver čisto zanesljivo najti
    elle a manqué mourir skoraj je umrla
    j'ai manqué (de) tomber malo je manjkalo, da nisem padel
    le cœur me manque nimam poguma; omedlim
    je manque de tout vsega mi manjka
    je ne manquerai pas (de l'avertir) ne bom zamudil, pozabil (obvestiti ga)
    je n'y manquerai pas storil bom to
    l'affaire a manqué z zadevo, s stvarjo ni bilo nič
    il ne manque plus que cela! samo še tega se manjka!
    il s'en manque de beacoup še veliko manjka (pri tem)
    vous n'avez rien manqué! ničesar niste zamudili, izgubili!
  • mériti mesurer, prendre la mesure ; (zemljo) arpenter; métrer, jauger

    meriti temperaturo (medicina) mesurer (ali prendre) la température; (s puško) viser; (s topom) pointer
    soba meri tri metre v dolžino in dva v širino la chambre a trois mètres de long et deux de large
    sod meri 200 litrov le tonneau (ali la barrique) a une contenance de (ali contient) 200 litres
    ta moški meri 1,75 m cet homme mesure 1,75 m (ali a 1,75 de haut); (z očmi) dévisager, toiser
    merca kaj faire allusion à quelque chose, viser à, tendre à quelque chose, avoir pour but (ali pour objet) de, avoir des visées sur
    kam neki meri? où (ali à quoi) veut-il en venir? que vise-t-il?, quel est son but?
    meriti se s kom se mesurer avec quelqu'un, rivaliser avec quelqu'un
  • moitié [mwatje] féminin polovica; familier boljša polovica (= žena, soproga); adverbe pol, na pol

    à moitié na pol
    à moitié chemin na pol pota
    à moitié plein na pol poln
    à moitié prix za polovično ceno
    de moitié za polovico
    par moitié polovično, v dveh enakih delih
    moitié-moitié ne dobro ne slabo
    moitié chair, moitié poisson ne krop ne voda
    être de moitié dans quelque chose (commerce) biti polovično udeležen pri čem
    être pour moitié dans quelque chose biti v veliki meri odgovoren za kaj
    partager, couper par la moitié razdeliti, razrezati na dva enaka dela
    il faut en rabattre la moitié de moitié (figuré) od tega moramo polovico črtati, to je zelo pretirano
    être trompé d'outre moitié du juste prix plačati več kot dvojno ceno za kaj
    (familier) faisons moitié-moitié! razdelimo si na dva enaka dela!
  • mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica

    mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
    mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
    bois masculin mort suhljad
    angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
    chair féminin morte divje meso
    eau féminin morte stoječa voda
    Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
    feuille féminin morte suh list
    ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
    langue féminin morte mrtev jezik
    la mer Morte Mrtvo morje
    médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
    messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
    monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
    nature féminin morte tihožitje (umetnost)
    point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
    temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
    tête féminin de mort mrtvaška glava
    ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
    l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
    être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
    être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
    faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
    rester lettre morte ostati brez učinka
    tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
    morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več
  • ombre [ɔ̃br] féminin senca, tema; sled; pretveza

    il fait 30° à l'ombre je 30° v senci
    dans l'ombre v senci, figuré skrit, samoten
    à l'ombre (figuré) v senci, pod okriljem
    s'asseoir à l'ombre sesti v senco
    il n'y a pas l'ombre (d'un doute) niti sledu ni (o kakem dvomu)
    sous (l')ombre pod pretvezo
    scène féminin en ombres chinoises scena s senčnimi podobami (kitajsko gledališče)
    avoir peur de son ombre lastne sence se bati, biti zelo strašljiv, plašen
    courir après une ombre loviti prazno senco, vdajati se praznim upom
    être, mettre à l'ombre (populaire) biti v zaporu, vtakniti v zapor
    être, rester dans l'ombre biti, ostati v senci, v ozadju; igrati stransko vlogo
    n'être plus que l'ombre de soi-même (figuré) zelo shujšati
    faire de l'ombre senco dajati
    faire ombre à metati senco na, figuré zasenčiti
    tout lui fait ombre vse ga plaši
    laisser quelqu'un dans l'ombre (figuré) pustiti koga v nejasnosti
    lâcher la proie pour l'ombre (figuré) spustiti plen za (prazno) senco
    passer comme une ombre hitro mimo iti, hitro miniti, biti kratkotrajen
    suivre quelqu'un comme une ombre komu kot senca slediti, ne se ganiti od njega
    vivre dans l'ombre živeti v samoti, v skromnih razmerah
    c'est l'ombre et le corps ta dva sta neločljiva
    il y a une ombre au tableau (figuré) je neka neprijetnost v tej zadevi
  • oproščén excusé, pardonné; dispensé, dégagé, exempté, exempt de, exonéré; absolu, acquitté, déchargé, disculpé, innocenté, justifié; libéré, délivré, dégagé:

    biti oproščen carine être exempt de droits de douane
    carine oproščeno blago marchandises ženski spol množine exonérées
    biti oproščen davkov être exempté (ali exonéré) des impôts
    oproščen vojaške službe dispensé (ali exempté, libéré) du service militaire
    trije so bili obsojeni, dva pa oproščena trois ont été condamnés, et deux acquittés
  • pair, e [pɛr] adjectif (število) sodo; zoologie, botanique páren, podvojen, na pare; masculin, commerce pariteta, enaka vrednost, enakovredna oseba; histoire per (v Anqliji), član visoke zbornice; féminin dvojica, par (de gants rokavic); jarem (volovski), vprega (konj)

    au pair za hrano in stanovanje
    pair de France član francoske visoke zbornice v dobi 1814-1848
    une paire de ciseaux, de lunettes škarje, očala
    au pair (commerce) al pari (o vrednostnih papirjih)
    hors (de) pair brez primere, brez enakega, brez para
    de pair na isti stopnji, enak
    succès hors pair uspeh brez primere
    Chambre féminin des pairs lordska zbornica (v Angliji), francoska visoka zbornica v dobi 1814 do 1848
    c'est un homme sans pair to je človek, ki mu ni enakega
    numéro masculin pair sodo število
    c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega
    ces deux-là font bien la paire ta dva spadata skupaj, imata iste napake
    aller, marcher de paire iti, spadati skupaj; biti par
    être de pair à compagnon avec quelqu'un biti enak(ovreden) komu
    traiter quelqu'un de pair à compagnon ravnati s kom kot s sebi enakim
    travailler au pair delati za hrano in stanovanje, brez plačila
    se faire la paire (populaire) oditi, popihati jo
  • par [par] préposition čez, iz, k, na, ob, od, po, prek, pri, skozi, v, za, zaradi

    aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
    vol masculin par le pôle polet čez tečaj
    par curiosité iz radovednosti
    par amour, devoir iz ljubezni, iz dolžnosti
    par bonheur k sreči
    par an na leto, letno
    une fois par semaine enkrat na teden
    par douzaines na ducate
    par homme na človeka
    par moitié na polovico
    par toute la terre na vsej zemlji
    couper par morceaux razrezati na kose
    savoir tout par cœur znati vse na pamet
    tomber par terre, être assis par terre pasti na zemljo, sedeti na zemlji
    par mer calme ob, pri mirnem morju
    par un beau clair de lune ob lepi mesečini
    par le côté od strani
    par Molière od Molièrea
    par soi-même sam od sebe
    vaincu par César premagan od Cezarja
    par ce que po tem, kar
    par sottise, par bêtise po neumnosti
    deux par deux po dva in dva
    par la poste po pošti
    par la ville, par le pays po mestu, po deželi
    voyager par mer, terre, par voie aérienne, par voie maritime potovati po morju, po kopnem, z letalom, z ladjo
    passer par Paris iti, potovati prek Pariza
    par bonheur k sreči, na srečo
    par 30 degrés pri 30°
    furer par prisegati pri
    par tout ce qu'il y a de plus sacré pri vsem, kar je najbolj sveto
    par la fenêtre, la porte skozi okno, vrata
    c'est passé par tant de mains to je šlo skozi toliko rok
    par temps de brouillard, par mauvais temps v meglenem, v grdem vremenu
    par tous les temps v vseh časih
    par petites bouchées v majhnih grižljajih
    jour par jour dan za dnem
    par la main za roko
    par tous les moyens z vsemi sredstvi
    par 30 voix contre 100 s 30 glasovi proti 100 glasovom
    par 2 à 1 (sport) z 2: 1
    prouver par des exemples dokazati s primeri
    punir par la famine kaznovati z gladom
    venir par auto priti z avtom
    voyager par le train potovati z vlakom
    de par ordre na ukaz, v imenu
    de par le roi na kraljev ukaz
    de par la loi v imenu zakona
    aller de par le monde iti po svetu
    par-ci, par-là tu pa tam, sem in tja, včasih
    par écrit pismeno
    par le temps qui court v tem trenutku
    c'est par trop difficile to je pretežko
    commencer par dire sprva, spočetka reči
    finir par dire končno reči
    par manque de temps zaradi pomanjkanja časa
  • parallèle [-lɛl] adjectif vzporeden (à z, k); figuré istosmeren; féminin, mathématiques vzporednica; masculin paralela, vzporedba; primera, primerjava

    barres féminin pluriel parallèles bradlja (telovadno orodje)
    deux droites féminin pluriel parallèles vzporedni premici
    marché masculin parallèle de l'or vzporedni (t. j. ilegalni, črni) trg (borza) z zlatom
    faire, établir un parallèle entre deux auteurs primerjati dva avtorja; masculin vzporednik
  • perdu, e [pɛrdü] adjectif izgubljen; zatopljen (v misli); oddaljen, zakoten, samoten; izumrl, izgintil; masculin izgubljenec

    à corps perdu silovito, slepo, ognjevito
    à coup perdu na slepo
    perdu de dettes prezadolžen
    perdu de réputation na slabem glasu
    fille féminin perdue izgubljenka, prostitutka
    heures féminin pluriel perdues proste, brezdelne ure
    objets masculin pluriel perdus izgubljeni predmeti
    peine féminin perdue izgubljen trud, trud zaman
    puits masculin perdu zelo globok vodnjak
    à temps perdu v prostem, brezdelnem času
    village masculin perdu dans les Alpes zakotna vas v Alpah
    il n'y a rien de perdu nič (še) ni izgubljenega
    courir, crier comme un perdu teči, kričati na vso moč (kot obseden)
    ce qui est différé n'est pas perdu preloženo ni izgubljeno (opuščeno)
    pour un perdu deux (de) retrouvés za enega izgubljenega, dva nova (se reče o osebi, ki jo je po našem mnenju lahko nadomestiti)
  • pomiríti apaiser, rassurer, tranquilliser, rassénérer , (bolečino) calmer ; (deželo) pacifier ; (osebe) réconcilier, raccommoder, rajuster , familiarno rabibocher ; (osebo) retenir; fléchir

    pomiriti se se calmer, s'apaiser, se rassurer, se tranquilliser, se remettre, se rassénérer
    pomiriti komu jezo, besnost fléchir la colère, la fureur de quelqu'un
    pomiriti duhove calmer (ali apaiser, pacifier) les esprits
    pomiriti dva prijatelja raccommoder deux amis
    pomiriti se s kom faire la paix avec quelqu'un, se réconcilier avec quelqu'un
    ta misel me pomirja cette idée me tranquillise
    morje se je pomirilo la mer s'est calmée
  • rabouter [rabute] verbe transitif stakniti skupaj (deux tuyaux, deux bouts de câble dve cevi, dva konca kabla)

    rabouter deux morceaux de tissu sešiti dva kosa blaga
  • raccommoder [-mɔde] verbe transitif (za)krpati; popraviti; predelati; izboljšati, podplesti (nogavice); figuré urediti, (spet) spraviti v red; pomiriti, pobotati, spraviti

    se raccommoder pobotati se, spraviti se
    raccommoder deux amis pomiriti, spraviti dva prijatelja