Franja

Zadetki iskanja

  • courant [kurɑ̃] masculin tok, struja

    él (courant électrique) električni tok; tekoči mesec; prepih; figuré potek(anje), tek
    au courant de la branche strokovnjaški
    dans le courant du mois v teku (tega) meseca, v tem mesecu
    courant aérien zračni tok
    courant d'air prepih
    courant alternatif, continu, polyphasé, triphasé izmenični, istosmerni, večfazni, trifazni tok
    courant d'eau, marin, sous-marin vodni, morski, podmorski tok
    courant faible, lumière šibki tok
    courant fort, force jaki tok
    courant du marché tržna cena
    courant de population gibanje prebivalstva
    courant de basse, de haute tension tok nizke, visoke napetosti
    consommation féminin, économie féminin de courant poraba toka, varčevanje s tokom
    coupure féminin de courant prekinitev, zapora toka
    prise féminin de courant (él) priključek, stikalo
    couper, interrompre le courant prekiniti, izključiti tok
    être au courant de quelque chose vedeti za kaj, biti na tekočem o čem; spoznati se na kaj, biti vešč česa
    se laisser aller au courant du monde (figuré) plavati s tokom (časa, ljudi)
    mettre au courant poučiti o, informirati, orientirati; uvesti v
    remonter le courant (figuré) plavati proti toku, reagirati
    suivre le courant iti za tokom, delati kot drugi
    tenir quelqu'un au courant sproti koga obveščati
  • dán jour moški spol , journée ženski spol

    dober dan bonjour moški spol
    delovni dan jour moški spol ouvrable
    dan je il fait jour
    dan se dela le jour point (ali se lève), il commence à faire jour
    pri belem dnevu en plein jour
    z dnem à la pointe (ali au point, au lever) du jour, au petit jour
    za dne, čez dan, podnevi pendant la journée, de jour
    dan za dnem de jour en jour
    iz dneva v dan d'un jour à l'autre, au jour le jour, du jour au lendemain
    vsak dan chaque jour, tous les jours, journellement
    vsak drugi dan tous les deux jours
    trikrat na dan trois fois par jour
    pred tremi dnevi il y a trois jours
    ves ljubi (božji) dan toute la sainte journée
    oni dan l'autre jour, dernièrement, récemment, naguère
    priti na dan venir au jour, se faire jour, se découvrir, se dévoiler, se révéler
    vse pride na dan la vérité se fera jour (ali éclatera)
    dan dospelosti (jour de l')échéance ženski spol, terme moški spol
    materinski dan fête ženski spol des mères
    pasji dnevi canicule ženski spol, jours moški spol množine caniculaires (ali de canicule)
    plačilni dan jour moški spol de paye
    dan pokore jour moški spol de pénitence
    rojstni dan jour moški spol de la naissance; (jour) anniversaire moški spol
    tržni, semanji dan jour moški spol de marché (ali de foire)
    sodni dan le jugement dernier, le jour du Jugement dernier
    sveti dan (jour moški spol de) Noël
    dan vernih duš jour moški spol des morts
    dne 2. januarja le 2 (deux) janvier
  • dia! [dja] interjection bistahor! (voznikov klic konjem, da zavijejo na levo)

    n'entendre ni à dia! ni à hue (familier) ne hoteti nič slišati
    l'un tire à hue et l'autre à dia! eden vleče na eno, drugi na drugo stran
  • drúg, drugáčen autre, différent

    drug drugega l'un l'autre
    drug drugemu l'un à l'autre, réciproquement, mutuellement
    drug drugemu si pomagati s'entraider, s'aider l'un l'autre (ali les uns les autres, mutuellement)
    drug drugemu škoditi se nuire réciproquement
    drug z drugim l'un avec l'autre, ensemble
    postati drugega mnenja changer d'avis
    obleči drug suknjič changer de veston
    nič drugega rien d'autre
    nihče drug personne d'autre
    to je nekaj drugega c'est autre chose, c'est une autre affaire
    med drugim entre autres (choses)
    drugi kraji (časi), druge navade (šege) autres pays (temps), autres mœurs
  • embrigader [ɑ̃brigade] verbe transitif razdeliti, združiti v brigade, v oddelke, v krdela; rekrutirati, nabirati

    s'embrigader uvrstiti se, podrediti se
    il s'est embrigadé dans un nouveau parti pristopil je k novi, drugi stranki
  • face [fas] féminin obraz, obličje; glava kovanca (s kako figuro ipd.); stran; lega; stanje; videz

    face à s pogledom na, vpričo
    face à face iz obraza v obraz, iz oči v oči
    à double face dvoličen
    de face od spredaj
    portrait masculin de face portret od spredaj (ne s profila)
    face contre terre ležeč na tleh z obrazom proti zemlji
    place féminin de face dans le train sedež v vlaku z obrazom v smeri vožnje
    en face v obraz
    (d')en face nasproti (de quelque chose česa)
    en face à, (figuré) à la face vpričo, v prisotnosti
    à la face du monde vpričo vseh ljudi
    sous toutes les faces od vseh strani
    pile ou face hrbet ali glava (novca)
    avoir le soleil en face imeti sonce v obrazu
    l'affaire change de face zadeva se spreminja, stvar postaja drugačna
    le monde change vite de face svet se hitro spreminja
    cracher à la face de quelqu'un komu v obraz pljuniti
    faire face à quelque chose biti obrnjen proti čemu; po robu se postaviti, nasprotovati, protiviti se čemu, kljubovati; biti pripravljen na kaj; kriti (izdatke); obvladovati, biti kos (položaju)
    la maison fait face à la mer hiša je obrnjena proti morju
    faire face à ses engagements izpolnjevati svoje obveznosti
    jeter la vérité à la face de quelqu'un komu resnico v obraz vreči
    se mettre en face de quelqu'un komu pot zastaviti, upreti se komu
    perdre la face izgubiti svoj prestiž
    se placer en face de quelqu'un postaviti se pred koga
    se présenter sous une autre face pokazati se v drugi luči
    regarder la mort en face zreti smrti v obraz
    regarder quelqu'un en face komu odkrito v obraz (po)gledati
    sauver la face rešiti (varovati) svoj videz, svoje dostojanstvo, svoj prestiž
    il faut voir les choses en face treba je stvarem pogledati v obraz
  • *hue! [ü] interjection hi!

    à hue et à dia sem in tja
    l'un tire à hue, et l'autre à dia (figuré) eden vleče na eno, drugi pa na drugo stran
  • intensément [-semɑ̃] adverbe močno, krepko, intenzivno

    vivre, travailler intensément živeti, delati bolj aktivno kot drugi
  • jour [žur] masculin dan; (dnevna) svetloba, luč; pluriel (človeško) življenje

    le jour apparaît, se lève dani se
    à jour (tkanina) luknjičast; na tekočem, ažur
    à la tombée du jour v mraku
    au (grand) jour pri (dobri) dnevni luči
    exposer, étaler quelque chose au grand jour (figuré) raztrobiti kaj
    au petit jour, à la pointe du jour v jutranjem svitu
    au jour le jour iz dneva v dan, sproti, od danes na jutri, tjavdan
    au premier jour, un de ces jours v kratkem, v prihodnjih dneh
    jour à jour dan za dnem
    avant le jour pred dnevnim svitom
    dans huit jours čez teden dni, v enem tednu
    de jour podnevi, čez dan
    officier de jour dežurni častnik
    de ce jour današnji
    de deux, quatre jours (figuré) novopečen
    de deux jours l'un vsak drugi dan
    de jour en jour dan za dnem
    de mes jours v vsem mojem življenju
    de nos jours dandanes, danes
    de tous les jours vsakodneven
    d'un jour enodneven; kratkotrajen
    bonheur masculin d'un jour zelo kratka sreča
    d'un jour à l'autre z dneva v dan, vsak dan
    du jour tega (današnjega) dne, sodoben
    le goût du jour sodoben okus
    l'homme du jour najslavnejši človek v tem trenutku
    du jour au lendemain (kar) čez noč, hitro
    du premier jour od prvega dne
    depuis huit jours že teden dni
    en plein jour pri belem dnevu
    l'autre jour, ces derniers jours oni dan, te dni, pred kratkim; nedavno
    le jour de na dan
    le jour précédent, suivant prejšnji, naslednji dan
    nuit et jour noč in dan
    par jour dnevno, na dan, vsak dan
    jour par jour dan za dnem
    (pendant) le jour podnevi, čez dan
    (pendant) des jours entiers cele dneve
    sous un jour (dé)favorable v (ne)ugodni luči
    sur ses vieux jours na svoje stare dni, v svoji starosti
    tous les jours vse dni, vsak dan
    un jour ou l'autre ta ali oni dan, prej ali slej
    jour de l'an novoletni dan
    jour artificiel umetna luč, razsvetljava
    jours caniculaires pasji dnevi
    jour de conciliation (juridique) termin za poravnavo
    jour de congé dan dopusta, (dela, šole) prost dan
    jour de déchéance plačilni dan (za menico)
    jour de deuil dan žalovanja
    jour de l'échéance dan zapadlosti, rok, termin
    jour férié (national, légal) (narodni, zakoniti) praznik
    jour de fête praznik
    jour de foire semanji dan
    jour de guigne (familier) nesrečen dan
    jour intercalaire prestopni dan
    jour de la lessive pralni dan, dan pranja
    jour du marché tržni dan
    jour de naissance, jour natal rojstni dan
    jour de noces, de la mort dan poroke, smrti
    jour ouvrable delavnik, delavni (navadni) dan
    jour de paie plačilni dan
    jour (de réception) sprejemni dan
    jour du scrutin (politique) dan volitev
    jour de travail delovni dan
    clair comme le jour jasen, očiten, evidenten
    c'est clair comme le jour to je jasno ko beli dan
    c'est comme le jour et la nuit to je kot noč in dan, to je nekaj čisto drugega
    c'est mon jour danes imam službo, danes sem jaz na vrsti
    à chaque jour suffit son mal, sa peine vsak dan ima svoje nadloge
    les jours se suivent et ne se ressemblent pas časi se spreminjajo
    beau comme le jour zelo lep, lepo oblečen
    chute féminin du jour znočitev
    demi-jour somrak; figuré pomračitev, negotovost
    équipe féminin de jour dnevni posad (šiht)
    exploitation féminin à jour dnevni kop (v rudniku)
    faux jour slaba luč (tudi figuré)
    grand jour svetel, bel dan
    mauvais jour slab, nesrečen dan
    naissance féminin, pointe féminin du jour (dnevni) svit
    ordre masculin du jour dnevni red
    percé à jour preluknjan, predrt
    petit jour svit, svitanje
    les vieux jours starost, dnevi v starosti
    attenter aux jours de quelqu'un komu po življenju streči
    avoir son jour imeti (svoj) sprejemni dan
    cacher le jour à quelqu'un biti komu na luči, luč komu zaslanjati
    donner le jour (à un enfant), à quelque chose roditi (otroka), spraviti v življenje
    donner un beau jour à quelque chose nekaj v pravo luč postaviti
    donner les, ses huit jours à quelqu'un komu službo odpovedati
    être à jour biti na tekočem, sproti reševati (zadeve, posle), biti ažuren
    être dans son bon jour biti v dobrem razpoloženju, dobre volje
    être de jour imeti dežurno službo, biti dežuren
    il fait jour dan je, svetlo je
    se faire jour daniti se; na dan priti; pot si utreti, uveljaviti se
    faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
    jeter le, du jour sur quelque chose pojasniti, razjasniti kaj
    mettre à jour spraviti na tekoče, narediti ažurno, opraviti, rešiti (pošto), urediti, razčistiti kaj
    mettre au jour na dan prinesti, na svet prinesti, izdati (knjigo); seznaniti
    mettre dans son vrai jour v pravo luč postaviti
    montrer, présenter, voir sous un jour favorable pokazati, predstaviti, videti v ugodni luči
    noter ses dépenses au jour le jour vsak dan sproti si zapisovati izdatke
    percer à jour (figuré) razkriti
    la police a percé à jour le réseau secret des trafiquants de stupéfiants policija je odkrila tajno mrežo prekupčevalcev z mamili
    prendre jour pour quelque chose določiti dan za kaj; domeniti se (avec quelqu'un s kom)
    priver quelqu'un du jour, ravir le jour à quelqu'un komu življenje vzeti
    tenir quelqu'un à jour sproti obveščati koga
    venir à jour priti na dan
    vivre au jour le jour živeti od danes na jutri, iz rok v usta, tjavdan
    voir le jour zagledati luč sveta, priti na dan, iziti (knjiga)
  • lendemain [lɑ̃dmɛ̃] masculin jutrišnji dan, naslednji dan

    le lendemain naslednjega dne
    le lendemain matin drugi (naslednji) dan zjutraj
    au lendemain de l'armistice takoj po premirju
    triste comme un lendemain de fête zelo dolgočasen, brezupen
    sans lendemain (figuré) brez posledic, kratkotrajen
    du jour au lendemain (figuré) čez noč, nenadoma
    l'affaire aura de sombres lendemains zadeva bo imela slabe posledice
    il n'y a pas de bonne fête sans lendemain vsega je enkrat konec
    changer d'opinion du jour au lendemain čez noč spremeniti svoje mnenje
    prendre des décisions sans lendemain sprejemati kratkotrajne odločitve
    songer, penser au lendemain misliti na prihodnost
  • loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

    loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
    un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
    mon loup moj dragec, ljubček
    loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
    loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
    loup marin morski volk (riba)
    entre chien et loup v (večernem) mraku
    un froid de loup volčji (pasji) mraz
    il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
    enrhumé comme un loup biti čisto hripav
    saut masculin de loup širok jarek
    tête féminin de loup ščet na dolgi palici
    avoir une faim de loup biti lačen kot volk
    être connu comme le loup blanc biti zelo znan
    hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
    donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
    se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
    en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
    marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
    tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
    la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
    les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
    quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride
  • mari [mari] masculin zakonski mož, soprog

    le second mari d'une veuve, d'une divorcée drugi mož vdove, ločenke
  • mariage [marjaž] masculin poroka, možitev, ženitev; zakonski stan, zakon; figuré združitev, barmonična zveza

    hors mariage, en dehors du mariage zunaj zakona, nezakonsko
    mariage d'amour poroka iz ljubezni
    mariage d'argent, d'intérêt zakon zaradi denarja, interesov
    mariage civil, religieux civilna, cerkvena poroka
    mariage consanguin zakonska zveza dveh sorodnikov
    mariage de convenance stanu primerna poroka
    mariage de deux couleurs harmonična kombinacija dveh barv
    mariage en détrempe, d'Afrique skupno življenje vdove (z otroki) z moškim, s katerim se noče poročiti, da ne izgubi pravice do preskrbnine iz prvega zakona
    mariage d'essai poskusni zakon
    mariage mixte mešan zakon
    mariage par procuration poroka v odsotnosti enega od zakonskih partnerjev (npr. v vojnem času)
    mariage putatif neveljaven zakon
    mariage de raison razumski, preračunljiv zakon
    mariage similé, fictif navidezen zakon
    acte masculin de mariage poročni list
    anneau masculin de mariage poročni prstan
    annonce féminin, billet masculin, fairepart masculin de mariage naznanilo poroke
    demande féminin de mariage snubitev
    dissolution féminin du mariage ločitev zakona
    promesse féminin de mariage zaroka, obljuba zakona
    seconds mariages mpt drugi zakon
    contracter mariage skleniti zakon (avec quelqu'un s kom), poročiti se
    demander en mariage prositi za roko, zasnubiti
    donner en mariage dati za ženo, v zakon
    faire un bon mariage napraviti dobro partijo
    prendre en mariage vzeti za ženo, poročiti
    promettre mariage obljubiti zakon
  • même [mɛm] adjectif sam

    le, la même isti (isto), ista
    moi-même jaz sam: adverbe celó; prav, ravno
    ici même prav tu
    même que (populaire) še več, in celó, sicer pa
    à même neposredno, naravnost iz
    aujourd'hui même še danes, že danes
    avant même que še preden
    de même (que) prav tako (kot)
    du même nom istoimenski
    de moi (toi, lui ...)-même sam od sebe, spontano
    par cela même prav, ravno zaradi tega, s tem
    pas même niti ne
    quand même kljub temu, vseeno; celó če
    pour la même raison iz istega razloga
    une seule et même personne ena in ista oseba
    en même temps istočasno, hkrati
    au même titre z isto pravico
    tout de même vendarle, kljub temu
    coucher à même le sol ležati, spati (kar) na tleh, na zemlji
    boire à même la bouteille piti kar iz steklenice
    être, rester soi-même biti, ostati isti, zvest sebi
    c'est un autre moi-même to je moj drugi jaz
    être à même de (faire quelque chose) moči (kaj storiti)
    il en est, il en va de même pour isto je z, velja za
    cela s'entend de soi-même to se razume samo po sebi
    faire de même napraviti enako, prav tako
    feter dans le même moule (figuré) metati v isti koš
    mettre quelqu'un à même de omogočiti komu, da ...
    payer de même monnaie vrniti milo za drago
    cela revient au même to pride na isto
    (populaire) c'est du pareil au même to je popolnoma, natančno isto
    c'est la même chose to je isto, to je eno in isto
    même droit pour tous! enaka, ista pravica za vse!
    les mêmes choses produisent toujours les mêmes effets isti vzroki, isti učinki
    ne t'attends qu'à toi-même! (proverbe) samo nase se zanašaj!
  • mode1 [mɔd] féminin moda; način, navada, običaj; pluriel modni predmeti, lišp

    à la mode po (najnovejši) modi, móden, v modi
    à la mode de po načinu
    à la mode ancienne staromodno
    à la mode nouvelle, à la dernière mode po novi, zadnji modi
    hors de, passé de mode iz mode, nemoden, staromoden, nemoderen, zastarel
    mode capillaire lasna moda
    mode féminine, masculine ženska, moška moda
    mode du jour trenutna, sedanja moda
    articles masculin pluriel de mode moderno blago, artikli
    bœuf masculin (à la) mode govedina z zelenjavo
    coloris masculin mode modna barva
    journal masculin de modes modni žurnal, list
    lanceur masculin de mode ustvarjalec mode
    magasin masculin de modes trgovina z modnim blagom
    devenir la mode postati moda, priti v modo
    c'est la mode (ainsi) taka je (pač) moda sedaj
    il est de mode de porter ... moda je, da se nosi ...
    lancer la mode lansirati modo
    mettre à la mode spraviti, prinesti v modo
    se mettre à la mode, suivre la mode iti z modo; držati se mode; oblačiti se po modi
    passer de mode priti iz mode
    travailler dans la mode delati v trgovini, v proizvodnji modnih artiklov
    chaque pays a sa mode (proverbe) drugi kraji, drugi običaji
  • mœurs [mœr, familier mœrs] féminin pluriel običaji, šege, življenjska navada; nravnost, morala, moralnost; populaire nravstvena policija

    sans mœurs nenraven, nemoralen
    mœurs spéciales homoseksualnost
    attentat masculin aux mœurs, contravention féminin, délit masculin, crime masculin contre les mœurs prestopek, zločin zoper nravstvenost, moralo
    austérité féminin des mœurs stroga moralnost
    bonnes mœurs nravnost
    mœurs du pays šege, običaji dežele
    certificat masculin de bonne vie et mœurs nravstveno spričevalo
    contraire aux mœurs nemoralen
    corruption féminin, décadence féminin, dépravation féminin des mœurs moralno propadanje
    femme féminin de mauvaises mœurs deklina
    mauvaises mœurs slabe življenjske navade, nenravnost
    police féminin des mœurs nravstvena policija
    offenser les mœurs pregrešiti se zoper nravnost
    autres temps, autres mœurs (proverbe) drugi časi, druga morala
  • moins [mwɛ̃] adverbe manj; mathématiques minus; commerce po odbitku; masculin, mathématiques (= signe masculin de moins) znak (za) minus; najmanjša količina, najmanjša stvar, najmanj

    le moins najmanj
    à moins po nižji ceni, za manj, (še) za kaj manjšega, za manjšo stvar
    à moins de za manj kot
    à moins de, que razen če; če ne
    au moins, pour le moins najmanj
    dans, en moins de (časovno) v manj kot
    d'autant moins toliko manj
    de moins en moins vedno, vse manj
    du moins vsaj
    en moins de rien v hipu
    midi moins le quart tričetrt na dvanajst
    moins que rien absolutno nič
    ne ... pas moins nič manj zato, vseeno, kljub temu, vendarle
    non moins prav tako
    pas le moins du monde nikakor ne, še malo ne
    plus ou moins več ali manj
    qui plus, qui moins eden več, drugi manj
    il est rien moins qu'un honnête homme on je vse (drugo) prej kot poštenjak
    il est rien de moins qu'un honnête homme on je gotovo poštenjak
    tout au moins, à tout le moins, pour le moins vsaj; malo računano
    il n'en sera ni plus ni moins to na stvari, na tem ničesar ne spremeni
    (figuré) il était moins une, moins cinq prav malo je manjkalo
    il y a du plus ou du moins (familier) tu nekaj ni v redu
    un roman des moins connus eden manj znanih romanov
    restez ici le moins longtemps possible! ostanite tu, kar najmanj časa morete!
    il m'a remercié, c'est bien le moins! zahvalil se mi je, najmanj, kar je lahko storil!
  • monde2 [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

    de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
    (jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
    depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
    le mieux du monde kar najbolje na svetu
    pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
    de par le monde po vsem svetu
    pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
    aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
    aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
    à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
    un monde de množica (česa)
    le grand monde svet bogatašev
    monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
    le monde entier ves, cel svet
    monde primitif prvotni svet
    l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
    l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
    demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
    la fin du monde konec sveta
    le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
    le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
    Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
    vieux comme le monde zelo star
    aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
    avoir du monde imeti goste, obisk
    le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
    courir le monde biti stalno na potovanjih
    disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
    envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
    n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
    depuis que je suis au monde odkar živim
    il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
    ainsi va le monde tako je na svetu
    être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
    (familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
    c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
    faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
    faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
    se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
    mettre au monde spraviti na svet, roditi
    recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
    venir au monde priti na svet, roditi se
    il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
    il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)
  • page1 [paž] féminin stran (v knjigi); figuré list

    en page 5 na strani 5
    page blanche, vierge nepopisana, nenatiskana, prazna stran
    page sportive, de titre športna, naslovna stran
    page de droite, impaire desna, liha stran
    première page naslovna stran
    page d'annonces, de publicité stran za oglase, za reklamo
    mise féminin en pages (typographie) lomljenje stavka
    une page de l'histoire est tournée začenja se nova stran, nov list zgodovine
    commencer en (belle) page začeti z novo (desno) stranjo
    être à la page (figuré, familier) biti na tekočem o tem, kar se dogaja, se dela
    être page blanche (figuré) biti nepopisan list
    être payé à la page biti plačan od strani
    écrire une page glorieuse, sanglante napraviti slavno (junaško), krvavo dejanje, ki bo prišlo v zgodovino
    tourner la page (figuré) pozabiti preteklost; preiti k drugi stvari
  • pain [pɛ̃] masculin kruh (tudi figuré), štruca; kolač; hlebec (sira), kos (mila); preživljanje; populaire zaušnica, klofuta

    au pain et à l'eau ob kruhu in vodi
    arbre masculin à pain krušno drevo
    pour une bouchée de pain za smešno (nizko) ceno
    long comme un jour sans pain zelo dolg, brez konca in kraja
    petit pain (au lait) (mlečna) žemlja
    pain des anges, céleste (religion) hostija
    pain bénit blagoslovljen kruh, figuré zasluženo plačilo
    pain de beurre štruca masla
    pain azyme opresni kruh (pri Judih)
    pain bis mešan, otrobov kruh
    pain blanc bel kruh
    pain de boulanger pekovski kruh
    pain à cacheter prilepka, oblat (za pisma)
    pain chapelé hrustav kruh
    pain complet kruh iz grobe moke in otrobov
    pain d'épice medenjak
    pain frais svež kruh
    pain de fromage hleb sira
    pain grillé pražen, popečen kruh, toast
    pain long dolga štruca kruha
    pain de ménage, de cuisson domač, kmečki kruh
    pain de mie kruh s tanko skorjo
    pain mollet, à la reine mlečni kruh
    pain de munition vojaški kruh, komis
    pain noir črn, ajdov kruh
    pain perdu rezine starega kruha, pomočene v jajce in mleko, ocvrte in osladkane
    pain rassis, dur star kruh
    pain de régime dietičen kruh
    pain de rive, riche, de fantaisie z rumenjakom prevlečen fin, bel kruh
    pain sec kruh brez dodatka
    pain de savon kos mila
    pain de seigle ržen kruh
    pain de sucre čok sladkorja
    pain de trouille oljne tropine
    pain viennois bel mlečen kruh
    avoir son pain cuit imeti svoj kruh, biti preskrbljen
    avoir du pain sur la planche imeti mnogo dela
    coller un pain à quelqu'un (populaire) prisoliti komu zaušnico
    demander, mendier son pain živeti od miloščine
    gagner son pain quotidien služiti si svoj vsakdanji kruh
    gagner son pain a la sueur de son front služiti si kruh v potu svojega obraza
    manger son pain blanc le premier (figuré) imeti srečen začetek, uživati ugodni sedanji trenutek, kar pa ne bo trajalo
    ôter, retirer le pain de la bouche de quelqu'un komu odtrgati kruh od ust
    s'ôter le pain de la bouche odtrgavati si (kruh) od ust
    faire passer, perdre le goût du pain à quelqu'un spraviti koga na drugi svet
    promettre plus de beurre que de pain na moč lagati
    se vendre comme des petits pains iti, prodajati se ko tople žemlje