ressusciter [resüsite] verbe transitif zopet oživiti; figuré obuditi k življenju; médecine postaviti spet na noge: obnoviti; verbe intransitif vstati od mrtvih; médecine ozdraveti, preboleti hudo bolezen; figuré zbuditi se v novo življenje
ressusciter lés morts zbuditi, oživiti mrtve
alcool masculin à ressusciter un mort (močan) alkohol, ki bi še mrtvega obudil
ressusciter une mode, un art obnoviti, zopet oživiti neko modo, umetnost
ressusciter des souvenirs obujati spomine
cette bonne nouvelle m'a ressuscité ta dobra novica me je spet oživila
la nature ressuscite à chaque printemps narava spet oživi vsako pomlad
notre pays ressuscite naša dežela se prebuja v novo življenje
Zadetki iskanja
- retomber [rətɔ̃be] verbe intransitif zopet pasti; nazaj pasti; spet zapasti, zaiti (dans un vice v pregreho); upasti
retomber malade zopet zboleti
retomber dans le désespoir zopet zapasti obupu
retomber dans les mémes fautes, les mêmes erreurs pasti zopet v iste napake, iste zmote
c'est sur elle que retombe la responsabilité nanjo pade odgovornost
faire retomber la faute de quelque chose sur quelqu'un zvaliti krivdo za kaj na koga
retomber dans l'oubli spet pasti, priti v pozabo
retomber sur ses pieds (figuré) spet na noge pasti, srečno se izvleči iz težavnega, nevarnega položaja
l'intérêt ne doit pas retomber interes ne sme zopet upasti, prenehati
ses longs cheveux lui retombent sur les épaules dolgi lasje mu padajo (nazaj) na ramena
les frais du procès retomberont sur lui stroški pravde bodo padli na njega
(familier) retomber sur le nez de quelqu'un dati komu zasluženo kazen
le pays est retombé dans le chaos, dans l'anarchie dežela je zopet padla v kaos, v anarhijo - rhénan, e [renɑ̃, an] renski
le pays rhénan dežela ob Renu, Porenje - saint, e [sɛ̃, t] adjectif svet; pobožen; posvečen (zemlja); masculin, féminin svetnik, -ica -
la Saint-Martin Martinovo
la Saint-Jean Šentjanževo
la Saint-Sylvestre Silvestrovo (31. 12.)
la Saint-Charlemagne šolski praznik v čast Karla Velikega, ustanovitelja šol
les saints de glace ledeni svetniki (možje)
le saint des saints del jeruzalemskega svetišča, v katerem je bila skrinja zaveze; najsvetejše
Ecriture féminin sainte (religion) sveto pismo
jeudi masculin, vendredi masculin saint veliki četrtek petek
les feux de la Saint-Jean kres
les Lieux saints Sveta dežela, Patestina
Ville féminin sainte Jeruzalem
toute la sainte journée ves ljubi (božji) dan
petit saint, petite sainte (ironično) oseba, ki hoče veljati za krepostno
faire le petit saint hinavsko se delati krepostnega
ce n'est pas un petit saint on ni naiven, nedolžen, pošten
ce n'est pas un saint on ni popoln
comme on connaît ses saints on les honore z vsakim ravnamo po njegovem značaju, po njegovih zaslugah
prêcher pour son saint svetovati, hvaliti nekaj, s čimer bi koristili sebi
ne savoir à quoi saint se vouer ne vedeti ne naprej ne nazaj
il vaut mieux s'adresser à Dieu qu'à ses saints bolje je, obrniti se na šefa kot na njemu podrejene - soulever [sulve] verbe transitif dvigniti; razburiti, ogorčiti, spuntati, nahujskati, (na)ščuvati; populaire ukrasti, zmakniti, »suniti«
se soulever dvigniti se, vzravnati se; upreti se
soulever des difficultés povzročiti, sprožiti težave
soulever une question, un débat sprožiti vprašanje, debato
soulever une tempête de protestations povzročiti, sprožiti vihar protestov
soulever le cœur (za)gabiti se
soulever les vagues, la poussière dvigniti valove, prah
soulever le peuple naščuvati ljudstvo k uporu
on m'a soulevé mon portefeuille ukradli so mi listnico
se soulever de sa chaise dvigniti se s stola
le pays s'est soulevé dežela se je uprla - splendeur [splɑ̃dœr] féminin sijaj, razkošna lepota, krasota; zelo lepa stvar; razcvet; slava
cette tapisserie est une splendeur ta stenska preproga je prava krasota
notre pays a retrouvé son ancienne splendeur! naša dežela je zopet našla svoj nekdanji sijaj, slavo - suffire* [süfir] verbe intransitif zadostovati (à za); zadostiti (à quelque chose čemu)
cette somme suffira à payer tes dettes ta vsota bo zadostovala, da boš plačal svoje dolgove
cela suffit à mon bonheur to mi zadostuje za mojo srečo
un rien suffit pour le contrarier malenkost je dovolj, da se (on) ujezi
cela (ça) suffit (ali samo: suffit), ca suffit comme ça (familier) dovolj je tega, ne govorimo več o tem
elle suffit seule à ce travail ona bo sama kos temu delu
à chaque jour suffit sa peine (proverbe) vsak dan ima (že) svoje nadloge, ni se treba brez potrebe mučiti za prihodnost
se suffire ne potrebovati tuje pomoči, stati na lastnih nogah; biti samozadosten, avtarkičen
un pays qui se suffit à lui-même avtarkična dežela (država)
je me suffis depuis l'âge de 20 ans že od dvajsetega leta starosti skrbim zase
il suffit d'une fois! enkrat je dovolj! - surpeuplé, e [sürpœple] adjectif preobljuden, prenaseljen
le Japon est un pays surpeuplé Japonska je preobljudena dežela
école féminin surpeuplée šola s preštevilnimi učenci - svét, -a, -o saint, sacré
sveta aliansa la Sainte-Alliance
sveti Anton (religija) Saint-Antoine
sveti dan (božič) le jour de Noël
sveta družina (religija) la Sainte Famille
sveti duh (religija) le Saint-Esprit, l'Esprit-Saint
sveti Trije kralji (religija) les Rois mages
sveti oče (papež) le Saint-Père
sveto pismo (religija) l'Écriture sainte
sveta stolica (religija) le Saint-Siège
Sveta dežela (Palestina) la Terre sainte
sveto mesto la Ville sainte, les Lieux saints
sveti večer la veille de Noël
vsi sveti (praznik) la Toussaint
delati se svetega faire le dévot (ali le bigot), affecter des dehors pieux
sveto obljubiti promettre solennellement
njemu ni nič sveto rien n'est sacré pour lui, il n'a ni foi ni loi
prisegam pri vsem, kar mi je svetega je jure par tout ce qui m'est le plus sacré - terre [tɛr] féminin zemlja, zemljišče, tla; prst; zemeljska posest, posestvo
Terre Zemlja, svet
de terre prstén, glinast, lončen
entre ciel et terre med nebom in zemljo
par terre, à terre na tleh (zemlji), na tla (zemljo)
mes projets sont par terre moji načrti so uničeni
sous terre pod zemljo; figuré skrivaj
sur mer et sur terre na vodi in na kopnem
terre à terre (figuré) realističen, materialističen, materialen, prozaičen
(familier) aux quatre coins de la terre povsod, v vseh deželah
par voie de terre po kopnem
terre arable orna zemlja
terre cuite terakota, žgana glina
terre d'élection izbrana (druga) domovina
terre ferme kopnina, celina
terre en friche, en jachère praha, ledina
terre natale rodna zemlja
terre d'os kostna moka
terre à porcelaine kaolin
la Terre promise, la Terre sainte obljubljena dežela, sveta dežela (Palestina)
terre réfractaire šamot, nezgorljiva glina
terre végétale humus, črnica
terre verte zeleni pas (na avtocesti)
terres pluriel vierges neobdelana zemlja, celina
armée féminin de terre kopenska vojska
fouille féminin des terres izkopavanje zemlje
tremblement masculin de terre potres
transport masculin par terre, par voie de terre prevoz po kopnem, po suhem
avoir les deux pieds sur terre (figuré) stati z obema nogama na zemlji, biti realist
courir ventre à terre drveti, zelo hitro teči
descendre à terre (marine) pristati, izkrcati se
être à six pieds sous terre biti pokopan (v grobu)
être à terre biti izgubljen, uničen
être assis par terre sedeti na zemlji, na tleh
être sous terre biti pod zemljo, biti mrtev, v grobu
ça fiche par terre toutes les prévisions to postavlja na glavo vsa predvidevanja
mettre, porter en terre pokopati
mettre quelqu'un plus bas que la terre (figuré) prezirljivo s kom ravnati, popolnoma ga očrniti
mettre à la terre (él) vzemljiti
mettre pied à terre razjahati; izstopiti iz avtomobila; stopiti iz postelje
perdre terre izgubljati tla pod nogami; izgubiti obalo iz oči
prendre terre (marine) pristati, izkrcati se
remuer ciel et terre vse sile napeti, poskusiti vse, pritisniti na vse kljuke
se retirer dans ses terres umakniti se na svoje posestvo
revenir sur terre iz sanjarjenja priti v resničnost
tomber par terre pasti na tla
vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu) - transitaire [trɑ̃zitɛr] adjectif tranziten; ki se tiče tranzita
commerce masculin, pays masculin transitaire franzitna trgovina, dežela; masculin trgovec, ki se ukvarja s tranzitom ali s tranzitno trgovino, tranzitêr - transocéanien, ne; -océanique [trɑ̃sɔseanjɛ̃, ɛn; -nik] adjectif čezoceanski
navigation féminin transocéanique, région féminin transocéanienenne čezoceanska plovba, pokrajina (dežela) - úpnik, -ica créancier, -ére moški spol, ženski spol
dežela upnica pays créancier
hipotekarni upnik créancier hypothécaire
konkurzni upnik créancier de la faillite (ali du failli)
menični upnik créancier d'une lettre de change
prednostni upnik créancier privilégié
zastavni upnik (créancier) gagiste moški spol
zadovoljiti upnike satisfaire (ali désintéresser, payer) les créanciers - uvózen d'importation, d'entrée
uvozni artikli (blago) articles moški spol množine (ali biens moški spol množine) d'importation, articles importés, marchandise importée (ali d'importation)
uvozna carina droit moški spol d'entrée (ali de douane) à l'importation
uvozna dežela pays moški spol importateur
uvozno dovoljenje permis moški spol (ali licence ženski spol) d'importation
uvozni presežek excédent moški spol d'importation
uvozna zapora embargo moški spol sur les importations, blocage moški spol des importations - venteux, se [vɑ̃tö, z] adjectif vetroven
pays masculin venteux vetrovna dežela
légumes masculin pluriel venteux sočivje, ki povzroča vetrove (médecine) - vignoble [vinjɔbl] masculin vinograd, vinska gorica; adjectif vinoroden
pays masculin vignoble vinorodna dežela
le vignoble français francoski vinogradi - vilínski de fée(s), féerique, d'elfe
vilinska dežela pays moški spol des fées, figurativno pays féerique
vilinski ples danse ženski spol des elfes - wallon, ne [valɔ̃, ɔn] adjectif valonsko; masculin (narečje) valonščina
Wallon, ne masculin, féminin Valonec, -nka
pays masculin wallon valonska dežela - žíten de céréales, des grains
žitna borza bourse ženski spol des grains
žitna dežela pays moški spol à blé, pays producteur de céréales
žitna kašča grenier moški spol à grain
žitno polje champ moški spol de céréales (ali de blé)
žitni silos silo moški spol à grain (ali à céréales)
žitni trg marché moški spol des céréales, (v mestu) marché aux grains
žitno žganje eau-de-vie ženski spol de grain
dobro (slabo) žitno leto une bonne (mauvaise) année pour les céréales (ali le blé)