Franja

Zadetki iskanja

  • effectivement [-ktivmɑ̃] adverbe dejansko, stvarno, resnično

    il est plus inquiet qu'il ne paraît effectivement on je bolj vznemirjen, kot je v resnici videti
    Vous étiez malade mardi? - Oui, effectivement. Bili ste bolni v torek? - Da, tako je (res je).
  • encore [ɑ̃kɔr] adverbe še, še vedno; povrhu, razen tega; zopet; vsaj; vsekakor, pa vendar; interjection že spet!

    encore une fois še enkrat
    mais encore? (no) in (kaj še)?
    non seulement ... mais encore ne samo ... temveč tudi
    pas encore še ne
    si encore, encore si če vsaj
    et encore in vendar, in celó, pa še
    encore que četudi, čeprav
    je ne suis pas encore prêt nisem še pripravljen
    j'ai encore perdu au jeu spet sem izgubil pri igri
    réfléchissez encore plus! pomislite še bolj!
    si encore j'avais eu le temps! ko bi le bil utegnil!
    encore si, si encore il était beau! Mais il est laid! Če bi vsaj bil lep! Pa je grd!
    tout ceci est terrible; encore ne sait-on pas tout vse to je strašno; in še ne vemo vsega
    trois millions, ce n'est pas cher, encore faut-il les avoir tri milijone ni dragó, pa še te je treba imeti
  • énerver [enɛrve] verbe transitif razburiti, (raz)dražiti, napraviti živčnega, iti na živce (quelqu'un komu); poétique oslabiti

    s'énerver razburiti se, posta(ja)ti vse bolj živčen; poétique (o)slabeti, medleti
  • fil [fil] masculin nit; vlakno; sukanec, preja; vrvca; žica

    él vod; (voda, življenje) tek, tok; (nož) ostrina, rezilo; (marmor, steklo) žila
    fil d'acier, d'antenne, de cuivre, de fer jeklena, antenska, bakrena, železna žica
    fil aérien vod nad zemljo
    fil d'araignée nit pajčevine
    fil de bois lesno vlakno
    fil d'Ariane (figuré) sredstvo, ki nas pripelje, ne da bi zašli, do cilja
    fil à brocher nit za spenjanje
    fil conducteur prevodna žica, figuré vodilna rdeča nit
    fil à coudre sukanec
    fil électrique električna žica
    fil gros dreta
    fil de laine peignée, de lin, à repriser, de soie preja, nit iz česane volne, lanu, za krpanje, iz svile
    fils de fer barbelés bodeča žica
    fil de masse, de (mise à la) terre zemeljski vod
    fil occupé žica pod napetostjo
    fil à plomb grezilo
    fil du rasoir rezilo britve
    fil recouvert, garni, guipé prevlečena, oblečena žica
    fil retors sukanec
    fil télégraphique, téléphonique telegrafska, telefonska žica
    fil de la vie nit življenja
    fils de la Vierge pajčje niti
    boule féminin, pelote féminin de fil klobčičpreje
    brin masculin de fil nitka
    coup masculin de fil telefonski pogovor
    mince comme un fil tenek kot nit
    réseau masculin de fil de fer žična ovira
    téléphonie féminin sans fil, T. S. F. brezžična telefonija, radio
    au fil de l'eau s tokom
    au fil des jours, il devenait plus triste dan za dnem je postajal vse bolj žalosten
    contre le fil de l'eau proti toku, proti vodi
    de droit fil v smeri vlaken blaga
    de fil en aiguille po malem počasi, podrobno, od A do Ž
    aller de droit fil naravnost proti cilju iti
    avoir un fil à la patte (figuré) imeti obveznost (ki bi se je radi znebili)
    depuis qu'il a épousé sa cousine, il a un fil à la patte odkar je poročil svojo sestrično, je kot privezan
    avoir le fil (figuré) biti zelo prebrisan, familier vse (to) poznati
    avoir quelqu'un au bout du fil telefonirati komu
    n'avoir pas un fil de sec sur le corps biti do zadnje niti premočen
    couper les fils en quatre (figuré) dlako cepiti
    développer le fil odvijati žico
    donner le fil nabrusiti
    donner du fil à retordre à quelqu'un komu preglavice delati
    donner un coup de fil à quelqu'un komu telefonirati
    (familier) qui est au bout du fil? kdo je pri telefonu?
    il est cousu de fil blanc njega je lahko spregledati (spoznati)
    faire perdre le fil à quelqu'un koga iz koncepta spraviti
    il n'a pas inventé le fil à couper le beurre (figuré) ni iznašel smodnika; brihtnost ni ravno njegova odlika
    passer au fil de l'épée do smrti prebosti z mečem
    perdre le fil (de son discours) izgubiti nit, zatakniti se (v govoru)
    suivre le fil de ses pensées slediti toku svojih misli
    suivre le fil d'eau peljati se po reki nizdol
    tenir les fils (figuré) imeti niti v rokah, voditi stvar
    ne tenir qu'à un fil viseti samo še na nitki
  • fort, e [fɔr, t] adjectif močan, krepek, čvrst, jak; korpulenten, debel; utrjen; spreten, sposoben; dobro podkovan (en v); bistroumen, inteligenten, pameten; energičen; trmast; učinkovit; vpliven; prepričljiv, odločilen; pretiran, neverjeten; težak (vino); oster (kis); žaltav (maslo); visok, znaten (znesek); drastičen (besedo); masculin močan človek; moč, sila, močna stran; utrdba, višek, glavna stvar

    au fort de l'hiver sredi zime
    au plus fort de la discussion sredi najživahnejše diskusije
    à plus forte raison toliko bolj, tem bolj
    au sens fort du mot v pravem pomenu besede
    au prix fort zelo drago
    ce n'est pas fort to ni posebno pametno
    c'est plus fort que moi ne morem si pomagati
    c'est trop fort! to je nezaslišano!
    devises féminin pluriel fortes močne devize
    droit masculin du plus fort pravica močnejšega
    esprit masculin fort svobodomislec
    mer féminin forte močno razburkano morje
    place féminin forte utrdba
    poids masculin fort bruto teža
    prix masculin fort polna cena
    forte tête trmasta glava, trmoglavec
    forte femme energična ženska
    avoir une forte envie de imeti veliko veselje, voljo (za)
    avoir affaire à forte partie imeti posla, spoprijeti se z močnim nasprotnikom, z velikimi iežavami
    avoir l'haleine forte neprijetno dišati iz ust
    être fort aux échecs, en mathématiques biti dober šahist, matematik
    l'histoire n'est pas mon fort zgodovina ni moja močna stran
    se porter fort pour quelqu'un jamčiti za koga
    prêter main forte à quelqu'un komu krepko pomagati
    elle est forte celle-là! (familier) ta je pa dobra!
    c'est trop fort! to je pa (že) preveč! ta je pa prehuda!
  • fortiori [-rsjori]

    à fortiori toliko bolj, s toliko večjo pravico
  • fur [für] masculin

    au fur et à mesure v istem času, sproti, v istem sorazmerju; v isti meri, ustrezno
    tout ce qu'il apprend, il l'oublie au fur et à mesure vse, česar se nauči, sproti pozabi
    la lumière devenait de plus en plus vive au fur et à mesure qu'il avançait dans le couloir svetloba je postajala tem močnejša, čim bolj je stopal naprej po hodniku
    dépenser son argent au fur et à mesure de ses besoins potrošiti svoj denar ustrezno svojim potrebam, sproti s svojimi potrebami
  • gagner [ganje] verbe transitif (pri)dobiti; zaslužiti (sur pri, z); doseči; dospeti v; dohiteti; podkupiti, zapeljati; nakopati si (bolezen); šp zmagati

    se gagner (médecine) biti nalezljiv
    gagner son pain, sa vie kruh si služiti
    il gagne sa vie, son pain à chanter preživlja se s petjem
    gagner un procès dobiti pravdo
    gagner au jeu priigrati
    gagner tous les cœurs vsa srca osvojiti
    gagner quelqu'un de vitesse prehiteti koga
    gagner du terrain napredovati
    gagner gros dobro zaslužiti
    gagner le maquis iti v partizane
    gagner le dessus nadvladati, zmagati
    gagner un rhume nahod dobiti, prehladiti se
    gagner sur son adversaire premagati nasprotnika
    gagner les devants preteči
    gagner du temps pridobiti na času
    gagner le Pérou dospeti, priti v Peru
    gagner le large zapluti na široko, odprto morje; figuré pobrisati jo
    gagner un prix dobiti nagrado
    gagner le port pripluti v pristanišče
    gagner le gros lot zadeti glavni dobitek
    gagner sur tous les tableaux povsod istočasno zmagati
    gagner sur quelqu'un zmagati nad kom
    gagner aux points, d'une longueur, d'une poitrine (šp) zmagati po točkah, za dolžino, za prsi
    gagner la frontière dospeti do meje
    gagner la porte priti do vrat, oditi, izmuzniti se
    avoir cause gagnée dobiti igro, zmagati
    je vous donne gagné priznam vam, da sem premagan
    le sommeil me gagne spanec me zmaguje
    la faim me gagne lakota, glad se me loteva
    sa tristesse me gagne njegova žalost se tudi mene loteva
    le vin gagne à vieillir čim starejše je vino, tem boljše je
    il gagne à être connu bolj ga človek pozna, bolj ga ceni
    le feu gagne rapidement ogenj se hitro širi
    c'est autant de gagné to je vendarle (vsekakor, tudi) nekaj
    qu'est-ce que j'y gagne? kaj imam od tega?
  • grandir [grɑ̃dir] verbe transitif povečati, zvišati, figuré povišati, povzdigniti; verbe intransitif posta(ja)ti večji, večati se, (z)rasti

    se grandir delati se večjega, povišati se
    cet enfant a grandi de cinq centimètres ta otrok je zrasel za 5 cm
    l'inquiétude ne fait que grandir vznemirjenost vse bolj raste
    grandir en force, en beauté, en sagesse postati močnejši, lepši, pametnejši
    le succès l'a grandi à ses propres yeux uspeh ga je povišal v njegovih lastnih očeh
    elle s'est grandie en se haussant sur la pointe des pieds napravila se je večjo, s tem da se je dvignila na prste
  • intensément [-semɑ̃] adverbe močno, krepko, intenzivno

    vivre, travailler intensément živeti, delati bolj aktivno kot drugi
  • jamais [žamɛ] adverbe (sploh) kdaj; nikoli

    ne ... jamais nikoli, nikdar
    jamais plus nikdar več
    à (tout) jamais, pour jamais za vedno
    au grand jamais prav nikoli (več)
    jamais de la vie prav nikoli
    si jamais vous venez če (sploh) kdaj pridete
    plus que jamais bolj (več) kot kdajkoli
    c'est pire que jamais to je hujše kot kdajkoli (prej)
    il n' en fait jamais d'autres tako (on) vedno dela
    cela ne s'est jamais vu kaj takega svet še ni videl
    fais-le maintenant ou jamais stôri to zdaj ali pa nikoli
    mieux vaut tard que jamais bolje pozno kot nikoli
  • meilleur, e [mɛjœr] adjectif boljši

    le (la) meilleur(e) najboljši, -a; masculin (kar je) najboljše
    de meilleure heure bolj zgodaj
    meilleur marché ceneje
    mes meilleurs remerciements! najlepša hvala!
    la meilleure partie glavni del
    mes meilleurs vœux, mes souhaits les meilleurs moje najboljše želje, voščila!
    une femme du meilleur monde ženska iz višje družbe, elite
    il fait meilleur boljše vreme je
    le plus tôt sera le meilleur čim ptej tem bolje
    prendre le meilleur sur quelqu'un (sport) prekositi, premagati koga
    rendre meilleur izboljšati
  • mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica

    mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
    mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
    bois masculin mort suhljad
    angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
    chair féminin morte divje meso
    eau féminin morte stoječa voda
    Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
    feuille féminin morte suh list
    ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
    langue féminin morte mrtev jezik
    la mer Morte Mrtvo morje
    médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
    messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
    monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
    nature féminin morte tihožitje (umetnost)
    point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
    temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
    tête féminin de mort mrtvaška glava
    ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
    l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
    être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
    être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
    faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
    rester lettre morte ostati brez učinka
    tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
    morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več
  • noir, e [nwar] adjectif črn, črno rjav; temen; mračen; umazan; zloben; populaire pijan; masculin črnec, zamorec, temnopolt človek; črna barva, črnina, črna obleka; médecine modrica, črnavka; familier črna kava; populaire opij; musique četrtinska nota

    Afrique féminin noire črnska Afrika
    blé masculin noir ajda
    liste féminin noire črni seznam
    marché masculin noir črna borza
    la mer Noire Črno morje
    à la nuit noire pozno v noči
    tableau masculin noir šolska tabla
    la traite des Noirs trgovina s (črnimi) sužnji
    point masculin noir (populaire) ogrc
    travail masculin noir črno (zakotno) delo
    noir comme un four črn kot ogel
    habillé de noir črno (žalno) oblečen
    il y a des points noirs à l'horizon (figuré) nič dobrega se nam ne obeta
    il fait noir noč je, temno je
    faire preuve d'une noire ingratitude izkazati se zelo nehvaležnega
    avoir le noir (populaire) glavo povešati, pobit biti
    broyer du noir s'enfoncer dans le noir predajati se črnim mislim
    mettre dans le noir zadeti v črno
    se mettre en noir obleči se v črno
    porter du noir nositi črno obleko, žalovati
    pousser au noir (figuré) še bolj črno slikati stvari, predvidevati najhujše posledice
    voir tout en noir videti vse črno
    être la bête noire de quelqu'un biti oseba (stvar), ki je komu najbolj antipatična, ki jo sovraži ali se je boji
  • óni l'autre, tel autre; ce(s)-là, celui(-là), ceux(-là)

    oni dan, onega dne ce jour-là
    oni ljudje ces gens-là
    ljudje na onem bregu les gens sur l'autre rive
    ona stran hriba l'autre côté de la montagne
    na ulici srečaš tega ali onega znanca dans la rue on rencontre telle ou telle autre connaissance
    govoriti o tem ali onem parler de choses et d'autres
    ljudje na vasi živijo bolj zdravo kakor oni v mestu les gens du village ont une vie plus saine que ceux de la ville
  • poudárjen accentué, marqué, soutenu, souligné, mis en évidence

    poudarjena postava (stas) taille ženski spol marquée
    bolj poudarjena modra barva un bleu plus soutenu
  • pour [pur] préposition za; v korist, na ljubo; na mesto; v imenu; zaradi; kar se tiče; (pri nedoločniku) da bi, ker, čeprav

    c'est pour cela que zato
    mot pour mot beseda za besedo
    œil pour œil oko za oko
    pour affaires poslovno
    pour ainsi dire tako rekoč
    pour votre bien v, za vaše dobro
    pour de bon resnično, zares, pristno
    pour le cas où v primeru da
    et pour cause! iz le preveč jasnega razloga!
    pour ce qui me concerne kar mene tiče
    pour grand qu'il soit naj bo še tako velik
    pour lors v tistem primeru, takrat
    pour moi kar mene tiče, z moje strani
    pour le moins najmanj
    pour le moment trenutno, za zdaj
    pour peu que če le količkaj
    pour le plaisir za zabavo, za šalo
    pour que da, da bi
    pour être riche, il n'en est pas plus heureux čeprav je bogat, ni zato nič bolj srečen
    pour cette raison iz tega razloga
    pour de bonnes raisons iz tehtnih razlogov
    pour toute réponse namesto odgovora
    pour la vie za vse življenje, za ves čas življenja
    cinq pour cent pet od sto (5%)
    être pour beaucoup (peu, rien) dans quelque chose imeti, igrati veliko (majhno, nobeno) vlogo pri čem; mnogo (malo, nič) prispevati k čemu, biti udeležen pri čem
    il en a été pour son argent bil je ob, izgubil je svoj denar
    je n'y suis pour rien to ni moja krivda
    c'est du pour (populaire) to ni res
    partir pour (Paris, la France) odpotovati v (Pariz, Francijo)
    passer pour (riche) veljati za (bogatega)
    prendre pour imeti, smatrati za
    le pour et le contre za in proti
  • pouvoir*2 [puvwar] verbe transitif móči (morem); smeti (smem)

    se pouvoir biti možen
    il (cela, ça) se peut (to) je mogoče
    si cela se peut če je to mogoče
    çela peut être to je možno
    il se peut que ... možno je, da ...
    je ne puis qu'y faire (familier) nič ne morem za to, nič ne morem napraviti proti temu
    on ne peut plus skrajno
    il est on ne peut plus aimable ljubezniv je, da ne more biti bolj
    je n'en peux plus (familier) ne morem več (od utrujenosti), ves sem živčen, izčrpan
    puis je? ali smem?
    puissiez-vous réussir! da bi se vam le posrečilo!
    cela peut durer encore longtemps to zna še dolgo trajati
    où peut bien être ce livre? kje bi le mogla biti ta knjiga?
  • préférence [preferɑ̃s] féminin dajanje prednosti; posebna ljubezen ali nagnjenje (pour za); prednost, prioriteta; olajšava, ugodnost; preferenca

    de, par préférence rajši; zlasti; prav posebno
    accorder, donner la préférence à quelqu'un dati prednost komu, bolj ceniti, rajši imeti koga
    avoir la préférence sur quelqu'un imeti prednost pred kom
    droit masculin de préférence prednostna pravica
  • priorité [priɔrite] féminin prednost, prioriteta, prednostna pravica, prvenstvo

    priorité (aux croisements) prednost vožnje (na križiščih)
    la priorité me revient jaz imam prednost (vožnje)
    route féminin à priorité prednostna cesta
    priorité à droite z desne prihajajoče vozilo ima prednost
    avoir priorité imeti prednost pri vožnji
    avoir un droit de priorité sur imeti prednost pred kom
    donner la priorité à quelque chose dati prednost čemu, bolj ceniti kaj
    évacuer les enfants en priorité evakuirati otroke pred vsemi drugimi