Franja

Zadetki iskanja

  • bout [bu] masculin kraj, konec; kos; kapica (čevlja); ustnik (cigarete); (prsna) bradavica; marine konec vrvi; marine ladijski nos; ogorek (cigare)

    haut, bas bout de table gornji, spodnji kraj, konec mize
    bout du doigt, du nez konica prsta, nosu
    un bout de papier, de lettre kos papirja, kratko pisemce
    bout filtrant ustnik s filtrom (pri cigareti)
    bout d'homme, de chou pritlikavec, majhen otrok
    bout d'oreille ušesna mečica
    un bon bout de temps dolgo časa
    à bout na koncu, na kraju
    ma patience est à bout moje potrpežljivosti je konec
    bout à bout drugo k drugemu, skupaj
    au bout de po preteku, po
    au bout de deux ans po dveh letih
    tout au bout čisto na koncu, na skrajnem koncu
    à bout portant iz neposredne bližine, čisto od blizu
    à tout bout de champ pri vsaki priložnosti
    au bout du compte konec koncev, končno, navsezadnje
    d'un bout à l'autre, de bout en bout od začetka do konca, od vrha do tal, skoz in skoz, od enega konca do drugega
    aller jusqu'au bout iti do kraja, seči po skrajnih sredstvih, po skrajnostih
    avoir de l'esprit jusqu'au bout des ongles biti zelo duhovit
    avoir le mot sur le bout de la langue, des lèvres imeti besedo na jeziku
    avoir vent de bout imeti nasproten veter
    arriver au bout de ses peines priti na kraj svojih težav
    brûler la chandelle par les deux bouts zapraviti vse svoje imetje
    en connaître un bout (familier) biti zelo kompetenten
    être au bout de, à bout de biti pti kraju
    être à bout de ses forces biti na koncu svojih moči
    être au bout de son rouleau biti izčrpan, porabljen; že prinesti vse svoje argumente v diskusijo
    ce n'est pas le bout du monde que d'apprendre cette leçon to vendar ni tako težko naučiti se to lekcijo
    faire un bout de conduite à quelqu'un koga spremiti kos poti
    faire un bout de lecture nekoliko, malo čitati
    joindre les deux bouts shajati s svojim denarjem
    jouer un bout de rôle (figuré) drugo violino igrati
    manger un bout malce, nekaj (po)jesti
    manger du bout des dents brez teka, nerad jesti, siliti se pri jedi
    mener quelqu'un par le bout du nez koga za nos voditi
    mettre les bouts (populaire) oditi, odkuriti jo
    mettre bout à bout stakniti skupaj, spojiti
    montrer le bout de l'oreille odkriti svoje namere
    prendre quelque chose par (le) bon bout nečesa se pri pravem koncu lotiti, začeti
    pousser quelqu'un à bout razjeziti koga, spraviti ga ob potrpljenje
    ne pas remuer le bout du petit doigt z mezincem ne migniti
    répondre du bout des lèvres zviška, prezirljivo odgovoriti
    c'est resté au bout de ma plume pri pisanju sem pozabil na to
    rire du bout des dents prisiljeno se smejati
    on ne sait par quel bout le prendre človek ne ve, kako bi mu prišel do živega, kako bi se ga lotil
    savoir quelque chose sur le bout du doigt izvrstno nekaj znati, razumeti, na pamet znati
    tenir le bon bout biti v dobrem položaju, na boljšem, imeti prednost
    tirer à bout portant streljati čisto od blizu
    venir à bout de quelque chose opraviti s čim, izvesti, izpeljati kaj
    venir à bout d'un adversaire premagati nasprotnika
    il n'en verra pas le bout ne bo doživel konca; tega ne bo dokončal
    voir les choses par le petit bout de la lorgnette videti stvari iz malega zornega kota
  • cadet, te [kadɛ, t] adjectif drugorojeni; mlajši; najmlajši; masculin (naj)mlajši; kadet; sport igralec 15-17 let

    le cadet de toute la famille najmlajši v družini
    frère cadet, sœur cadette mlajši brat, mlajša sestra
    il est mon cadet de trois ans on je 3 leta mlajši od mene
    c'est le cadet de mes soucis to je moja najmanjša skrb
  • cela [sla] pronom to; ono

    après cela (familier) nato, na koncu
    avec (tout) cela kljub (vsemu) temu
    et avec cela? še kaj (želite)?
    avoir cela de bon que imeti to dobro lastnost, da ...
    comme cela tako; tako tako
    comment cela? kako to? je to mogoče?
    comment cela va-t-il? kako je kaj? kako se imate?
    il est comme cela takšen je pač
    c'est (bien) cela tako je
    cela ne fait rien nič za to, nič ne de
    n'est-ce que cela? samo to? nič drugega? je to vse?
    il y a cinq ans de cela od tega je pet let
    il ne manquait plus que cela! samo še to je manjkalo!
    pas, point de cela! nič tega! kaj še! to bi bilo pa še lepše!
    pour cela kar se tega tiče
    à cela près razen tega
    qu'à cela ne tienne! to naj ne bo ovira, ni važno, nič za to!
  • cent1 [sɑ̃] adjectif; masculin sto (izraža tudi veliko, nedoločeno število)

    il a cent fois raison stokrat ima prav
    les Cents jours sto dni Napoleonove vlade po vrnitvi z Elbe
    le cent (familier) stranišče na deželi, v gostilni
    pour cent za vsoto sto frankov
    (prêter) à cinq pour cent (posoditi) po 5% obrestih
    cent pour cent (figuré) popolnoma, čisto, stoodstotno
    les trois pour cent renta, ki donaša 3 franke na 100 frankov
    en un mot comme en cent z eno besedo, skratka
    je suis aux cent coups ne vem, kje se me glava drži; besen, ogorčen, nor sem
    gagner des mille et des cents (familier) zaslužiti denarja ko smeti
    je vous le donne en cent tega ne uganete; uganite!
    il y a cent à parier contre un stavim 100 : 1
    faire les cent pas hoditi sem in tja
    il y a cent sept ans tega je že zelo dolgo
    faire les cent, les quatre cents coups živeti neredno, nemirno, avanturistično, (otrok) biti nediscipliniran
  • condamner [kɔ̃dane] verbe transitif, juridique obsoditi (à na); obsojati, grajati, zavračati, odklanjati, ne odobravati, kritizirati; prepovedati (knjigo); prisiliti

    condamner à deux ans de prison obsoditi na dve leti zapora
    condamner la violence, le mensonge obsojati, grajati nasilje, laž
    condamner à être pendu obsoditi na smrt z obešenjem
    condamner à la peine capitale, à mort obsoditi na smrt
    condamner un malade (médecine) obupati nad bolnikom
    condamner une porte, une voie zazidati vrata, zapreti pot za prehod
    avoir condamné sa porte (figuré) ne sprejemati obiskov, nikogar ne sprejeti
    mon métier me condamne à vivre souvent éloigné de ma famille moj poklic me često prisili, da živim pročod družine
    se condamner priznati se za krivega
  • contumace [kɔ̃tümas] féminin odsotnost obtoženca pred sodiščem iz neposlušnosti, kontumacija

    être condamné par contumace à trois ans de prison biti obsojen v odsotnosti na tri leta zapora
  • courir* [kurir] verbe intransitif teči, dirjati, drveti, dirkati; leteti; tekmovati v teku; planiti (à na); potikati se okoli; figuré stremeti, letati (après za); teči (reka); potekati; krožiti, širiti se (govorica); biti zrahljan (vozel); verbe transitif loviti, zasledovati; (vneto) obiskovati, obleta(va)ti; poskusiti (srečo), izpostaviti se (nevarnosti); vulgairement iti na živce, dolgočasiti

    tu me cours na živce mi greš
    en courant v naglici, na hitro
    arriver en courant priteči
    par le temps qui court v sedanjih razmerah
    le mois qui court tekoči mesec
    faire courir un bruit širiti govorico
    courir sa chance poskusiti srečo
    courir les bals hoditi po plesih
    courir le cachet dajati privatne lekcije
    courir les champs potepati se
    courir un danger izpostavljati se nevarnosti, biti v nevarnosti
    courir les filles letati za dekleti, dvoriti jim
    courir à sa fin iti h koncu, iztekati se
    courir après la fortune, le succès gnati se za bogastvom, za uspehom
    courir après une femme letati za žensko
    courir le même lièvre (figuré) zasledovati isti cilj
    courir après quelqu'un loviti koga
    j'ai couru tous les magasins obletal sem vse trgovine
    courir sur le marché (de quelqu'un) več ponuditi kot (kdo drug)
    courir la mer križariti po morju
    courir le monde potovati po svetu
    courir le 100 mètres tekmovati v teku na 100 m
    courir au nord jadrati, pluti proti severu
    courir sur les pas, sur les brisées de quelqu'un komu v škodo, v zelnik hoditi
    courir à sa perte, à sa ruine drveti v (svojo) pogubo
    courir au plus pressé najprej najnujnejše opraviti
    courir le risque de la vie tvegati življenje, biti v smrtni nevarnosti
    courir les rues (figuré) ne biti nič nenavadnega; biti vsem (po)znan
    un livre qui court les rues banalna knjiga
    courir sur ses 60 ans bližati se svojim 60 letom
    (populaire) courir sur le système, sur le haricot à quelqu'un nadlegovati koga
    courir à toutes jambes, à perdre haleine, à fond de train, comme le vent, comme un lièvre, comme un dératé zelo hitro teči (ko veter, ko zajec ipd.)
    courir après le temps nikoli ne imeti dovolj časa za izvršitev kakega dela
    courir le cerf, le sanglier zasledovati, loviti jelena, merjasca
    tu peux toujours courir (populaire) kar čakaj na to!
  • dans [dɑ̃]

    1. (krajevno) v, na; iz, pri

    dans un endroit, dans la rue na nekem kraju, na ulici
    dans Paris v notranjosti Pariza, v Parizu
    dans Racine pri Racinu (v njegovih delih)
    ce n'est pas dans mes projets to ni v mojih načrtih
    boire, manger dans piti, jesti iz (un verre iz kozarca, une assiette iz, s krožnika)
    choisir dans quelque chose izbrati iz česa
    lire dans le journal, dans un livre čitati v časopisu, v knjigi
    entrer dans une grande colère hudo se razjeziti

    2. (časovno) v, v teku, med, čez

    dans la matinée dopoldne, v teku dopoldneva
    dans huit jours v osmih dneh, v enem tednu
    dans les 15 jours v dveh tednih
    dans l'année v enem letu
    dans les deux jours après (la) réception (commerce) v teku dveh dni po prejemu
    dans les siècles passés v preteklih stoletjih
    dans un moment takoj, v trenutku
    on en parlera encore dans longtemps še dolgo se bo govorilo o tem
    dans mon enfance v moji otroški dobi

    3. (način):

    dans ces circonstances v teh okolnostih
    dans un accident v nesreči, v nezgodi
    dans l'ensemble v celem
    dans le fond v bistvu
    dans le but s ciljem, z namenom
    agir dans les règles delati po pravilih
    répondre dans un sourire smehljaje se odgovoriti
    vivre dans l'oisiveté živeti v brezdelju

    4. (približnost) približno:

    il a dans les 50 ans kakih 50 let je star
    cela coûte dans les 500 francs to stane približno kakih 500 frankov
  • de [də] préposition od, iz; o; z; zaradi

    le livre de Jean Ivanova knjiga
    j'ai reçu une lettre de lui prejel sem pismo od njega
    il est natif de Nice doma, rojen je v Nici
    de bonne heure zgodaj, rano
    près de zraven
    de près od blizu, iz bližine
    de ma vie za čas mojega življenja
    de plus en plus vedno bolj, vse bolj
    de plus en plus grand vse, vedno večji
    de soi-même sam od sebe
    de peu skoraj
    de jour, de nuit podnevi, ponoči
    d'aujourd'hui en huit danes teden
    de ce côté na tej strani, na to stran
    bien de l'argent mnogo denarja
    la ville de Ljubljana mesto Ljubljana
    le train de Paris vlak, ki gre v Pariz, pride iz Pariza
    pas de chance! (pač) ni sreče! smola!
    long de 3 mètres tri metre dolg
    âgé de 30 ans 30 let star
    amour masculin de la patrie ljubezen do domovine
    crainte féminin des ennemis strah pred sovražniki
    il est de la famille on je član družine, pripada družini
    il est aimé de ses parents starši ga imajo radi
    mourir de faim umreti od gladu
    une chienne de vie pasje življenje
    je vous demande de partir prosim vas, da odidete
    montrer du doigt s prstom pokazati
    content de zadovoljen z
    si j'étais (que de) vous če bi jaz bil na vašem mestu
    comme si de pleurer avançait à quelque chose kot da bi jok(anje) pomagal(o)
    et tout le monde de rire in vsi so se zasmejali
  • décéder [desede] verbe intransitif, juridique umreti

    elle est décédée depuis cinq ans umrla je že pred petimi leti
  • depuis [dəpɥi] préposition od; od tedaj, od takrat

    depuis quand? od kdaj? kako dolgo že?
    depuis que odkar
    depuis peu od nedavno
    depuis son départ odkar je odpotoval
    depuis longtemps že dolgo
    depuis lors odtlej
    depuis ... jusqu'à od ... do
    depuis toujours od nekdaj že
    il est absent depuis un mois že en mesec je odsoten
    nous apprenons le français depuis deux ans že dve leti se učimo francoščine
    nous l'avons vu mardi, mais pas depuis videli smo ga v torek, odtlej pa ne več
  • dessous [dəsu, tsu]

    1. adverbe spodaj, zdôlaj

    2. masculin spodnji del, spodnja stran, narobe stran (pri blagu); figuré globlji vzrok, ozadje; architecture spodnje nadstropje, trup (pri oknu); pluriel (žensko) spodnje perilo; (v gozdu) podrast, mladičje

    au-dessous (tu) spodaj
    au-dessous de pod
    cinq degrés au-dessous de zéro 5* pod ničlo
    ci-dessous tu spodaj, naprej (v knjigi, v pismu)
    de dessous izpod; spodnji
    en dessous spodaj; skrivaj, zahrbtno, lokavo, potuhnjeno
    là-dessous pod tem, za tem
    il y a là-dessous quelque chose de suspect za tem tiči nekaj sumljivega
    dessous de pod; južno
    par-dessous izpod
    il me prit par-dessous les bras et me souleva de terre prijel me je pod roko in me dvignil s tal
    appartement masculin de dessous spodnje stanovanje
    les gens, les voisins du dessous ljudje, sosedje iz spodnjega stanovanja
    dessous de blouse podloga pri bluzi
    dessous de bouteille, de plat podstavek za steklenico, za skledo
    dessous de bras potnica, vložek, všivek za znoj
    les dessous (de la politique) skrivne spletke (v politiki)
    avoir le dessous podleči, kratko potegniti
    connaître le dessous des cartes biti vešč, spoznati se
    j'ai acheté des bas à cinq francs et au-dessous kupil sem nogavice po pet frankov in še manj, še ceneje
    agir en dessous hinavsko delati (ravnati, postopati)
    être en dessous (figuré) ne biti odkrit
    il est au-dessous de tout on je ničla, je popolnoma nesposoben
    étre au-dessous de sa tâche ne biti kos svoji nalogi
    il est dans le troisième, le trente-troisième dessous (figuré) slabo mu gre, je v slabem položaju
    faire quelque chose par-dessous la jambe (figuré, familier) prenagliti se v čem
    interdit aux enfants au-dessous de 16 ans prepovedano za mladino pod 16 leti
    mettre dessous prevrniti, dol vreči; podvreči, premagati
    mettre sens dessus dessous obrniti vse narobe, postaviti vse na glavo
    regarder en dessous skrivaj pogledati
    rire en dessous potuhnjeno se smejati
    vendre, acheter un objet au-dessous de sa valeur prodati, kupiti predmet izpod njegove vrednosti
  • dessus [dəsü] préposition na, nad; adverbe gori, zgoraj; masculin zgornja stran; zgornja, prava stran; zgornje nadstropje; musique sopran, diskant; gornje usnje (pri čevlju); théâtre vrvišče na odru

    au-dessus de nad; severno
    les enfants au-dessus de 10 ans otroci, stari nad 10 let
    bras dessus bras dessous z roko v roki, pod pazduho
    sens dessus dessous vse vprek, križem; figuré ves iz sebe
    dessus masculin de table mizna plošča
    dessus masculin du vent (figuré) prednost
    dessus masculin du panier (to, kar je) najboljše, izbrano, figuré smetana
    dessus masculin de lit posteljno pregrinjalo
    ci-dessus (tu) zgoraj
    comme ci-dessus kot zgoraj omenjeno
    de dessus zgornji; iznad, raz, s
    les voisins de dessus zgornji sosedje
    ôtez-moi cela de dessus la table odstranite mi to z mize!
    en dessus na sprednji strani; gori
    là-dessus na to, nato; o tem
    tu peux compter là-dessus lahko se zaneseš na to
    par-dessus prek, iznad; zgoraj
    par-dessus le marché vrh tega, povrh
    par-dessus tout predvsem, zlasti, posebno
    avoir le dessus imeti premoč, zmagati
    j'en ai par-dessus la tête čez glavo, do grla sem sit tega
    avoir le nez dessus (figuré) vtakniti svoj nos v, imeti pred nosom, biti čisto blizu
    connaître les dessus et les dessous de quelque chose dobro se spoznati na kaj
    être au-dessus de ses affaires doseči prebitke
    être, mettre sens dessus dessous (figuré) stati na glavi, postaviti na glavo
    mettre le doigt dessus (figuré) zadeti žebelj na glavico, pravilno zadeti (oceniti, uganiti)
    mettre la main dessus seči po, zgrabiti za, prijeti; najti
    se mettre au-dessus de quelque chose, passer par-dessus quelque chose (figuré) iti prek česa, ne se spotikati ob čem
    je compte là-dessus zanesem se na to; računam s tem
    il est au-dessus de toute critique on je vzvišen nad vsako kritiko
    il m'a marché dessus na noge mi je stopil
    la température est montée au-dessus de 30 degrés temperatura se je dvignila nad 30*
    prendre le dessus premagati (bolezen, žalost)
    reprendre le dessus zopet si opomoči (od bolezni, žalosti)
    il lui est tombé dessus napadel ga je
    il n'y a rien au-dessus ni boljšega
  • détachement [detašmɑ̃] masculin odtrganost; odtujitev; nezanimanje, indiferenca; militaire oddelek, odred; začasna dodelitev (uradnika) na drugo delo

    détachement d'escorte oddelek za spremstvo
    être en détachement biti detaširan, začasno dodeljen na drugo delo
    rentrer en France après trois ans de détachement à l'étranger vrniti se v Francijo po treh letih dodelitve na delo v tujini
  • dopólniti compléter, ajouter, remplir, accomplir, exécuter

    dopolniti se s'accomplir, se réaliser
    dopolnil je 60 let il a accompli ses 60 ans, il a 60 ans accomplis
  • doyen, ne [dwajɛ̃, ɛn] masculin, féminin najstarejša oseba; najstarejši po službenih letih, po rangu; starešina; masculin (fakultetni) dekan; religion dekan

    le doyen du village a 99 ans najsta-rejši vaščan je 99 let star
    le doyen du corps diplomatique starešina diplomatskega zbora
    doyen de la faculté des lettres dekan filozofske fakultete
    le doyen d'âge ouvre la séance starostni predsednik začne sejo
    doyenne féminin d'une abbaye prednica opatije
  • doživéti voir, vivre, faire l'expérience de, éprouver, subir

    knjiga je doživela 3. izdajo le livie est arrivé (ali parvenu) à sa troisième édition, le livre en est à sa 3e édition
    knjiga je doživela velik uspeh le livre a connu un grand succès
    doživeti visoko starost atteindre un âge avancé
    doživel je 80 let il est parvenu à l'âge de 80 ans
  • école [ekɔl] féminin šola, šolsko poslopje; šolska mladina; učiteljski zbor; uk, šolanje; izobrazba; militaire vaje, vežbanje; šola (smer v slikarstvu)

    à l'école v šoli (tudi figuré)
    école en plein air šola na prostem
    école d'apprentissage vajenska šola
    école d'art dramatique, d'art industriel šola za dramsko umetnost, za umetnostno obrt
    école des aveugles, des sourds-muets šola za slepe, za gluhoneme
    école des beaux-arts umetnostna akademija
    école d'aviation letalska šola
    école à classe unique enorazredna š.
    école de commerce, commerciale trgovska š.
    école de danse, forestière, industrielle plesna, gozdarska, obrtna šola
    école de droit pravna fakulteta
    école de garçons, de filles, mixte deška, dekliška, mešana š.
    école de guerre vojna akademija
    école laïque laična, (po)svetna š.
    école maternelle, enfantine otroški vrtec
    école de médecine medicinska fakulteta
    école ménagére gospodinjska šola
    école militaire vojaška šola, kadetnica
    école des mines, de musique, navale rudarska, glasbena, pomorska šola
    école normale primaire učiteljišče
    école normale supérieure visoka šola za izobrazbo učiteljev na visokih šolah
    école de perfectionnement nadaljevalna šola
    école de pilotage letalska, pilotska šola
    école préparatoire pripravljalna šola
    école primaire élémentaire osnovna, ljudska šola
    école privée, libre zasebna šola
    école professionnelle strokovna, obrtna šola
    religieuse verska šola
    école de retardés, d'arriérés šola za zaostale otroke
    école secondaire srednja šola
    école du soir večerna šola
    école supérieure visoka šola
    école supérieure de commerce trgovska visoka šola
    école supérieure de guerre visoka vojna akademija
    école de tir strelske vaje
    école vénitienne beneška šola, smer v slikarstvu
    école vétérinaire veterinarska šola
    école de vol à voile šola za jadralno letenje
    camarade masculin d'école šolski tovariš
    fréquentation féminin de l'école obiskovanje šole
    les grandes écoles visoke šole
    basse, haute école šola za elementarno, za umetnostno jahanje
    livre masculin à l'usage des écoles šolska knjiga
    maître, maîtresse d'école učitelj, učiteljica ljudske šole
    rentrée féminin des écoles začetek šolskega leta
    salle féminin d'école šolska soba, razred
    navire-école, vaisseau-école masculin šolska ladja
    aller à l'école hoditi v šolo
    entrer dans une école vstopiti, vpisati se v neko šolo
    être à bonne école biti v dobri šoli (tudi figuré)
    faire école biti posneman, biti za vzgled, naleteti na posnemanje, imeti posnemovalce, propagirati svoje ideje
    cette idée fait école ta ideja se zelo širi
    faire l'école učiti (v osnovni šoli)
    elle a fait l'école dans ce village pendant 20 ans poučevala je na ljudski šoli v tej vasi 20 let
    faire une école (figuré) zmotiti se, urezati se, kozla ustreliti
    faire une rude école iti skozi trdo šolo
    faire l'école buissonnière »špricati« šolo
    fréquenter l'école obiskovati šolo
    mettre un enfant à l'école dati otroka v šolo
    sentir l'école dišati po šoli, biti pedanten
  • effectif, ive [efɛktif, iv] adjectif dejanski, resničen, stvaren, realen; masculin številčno stanje

    il parle beaucoup, mais son travail effectif est insignifiant on mnogo govori, toda njegovo dejansko delo je nepomembno
    l'armistice est devenu effectif depuis ce matin premirje je konkretno nastopilo danes zjutraj
    aide féminin effective dejanska, stvarna pomoč
    effectif d'un bataillon, du personnel, d'une classe, d'un parti številčno stanje bataljona, osebja, razreda, stranke
    l'effectif de ce lycée a doublé depuis cinq ans številčno stanje te gimnazije se je podvojilo v zadnjih petih letih
    effectifs pluriel de guerre vojno številčno stanje
  • environ [ɑ̃virɔ̃] adverbe okoli, okrog, približno

    depuis environ nekako od, približno od
    un homme d'environ 50 ans moški, mož kakih 50 let
    300 personnes environ okrog 300 oseb
    il sera de retour à trois heures environ pride nazaj okrog tretje ure