Franja

Zadetki iskanja

  • jour [žur] masculin dan; (dnevna) svetloba, luč; pluriel (človeško) življenje

    le jour apparaît, se lève dani se
    à jour (tkanina) luknjičast; na tekočem, ažur
    à la tombée du jour v mraku
    au (grand) jour pri (dobri) dnevni luči
    exposer, étaler quelque chose au grand jour (figuré) raztrobiti kaj
    au petit jour, à la pointe du jour v jutranjem svitu
    au jour le jour iz dneva v dan, sproti, od danes na jutri, tjavdan
    au premier jour, un de ces jours v kratkem, v prihodnjih dneh
    jour à jour dan za dnem
    avant le jour pred dnevnim svitom
    dans huit jours čez teden dni, v enem tednu
    de jour podnevi, čez dan
    officier de jour dežurni častnik
    de ce jour današnji
    de deux, quatre jours (figuré) novopečen
    de deux jours l'un vsak drugi dan
    de jour en jour dan za dnem
    de mes jours v vsem mojem življenju
    de nos jours dandanes, danes
    de tous les jours vsakodneven
    d'un jour enodneven; kratkotrajen
    bonheur masculin d'un jour zelo kratka sreča
    d'un jour à l'autre z dneva v dan, vsak dan
    du jour tega (današnjega) dne, sodoben
    le goût du jour sodoben okus
    l'homme du jour najslavnejši človek v tem trenutku
    du jour au lendemain (kar) čez noč, hitro
    du premier jour od prvega dne
    depuis huit jours že teden dni
    en plein jour pri belem dnevu
    l'autre jour, ces derniers jours oni dan, te dni, pred kratkim; nedavno
    le jour de na dan
    le jour précédent, suivant prejšnji, naslednji dan
    nuit et jour noč in dan
    par jour dnevno, na dan, vsak dan
    jour par jour dan za dnem
    (pendant) le jour podnevi, čez dan
    (pendant) des jours entiers cele dneve
    sous un jour (dé)favorable v (ne)ugodni luči
    sur ses vieux jours na svoje stare dni, v svoji starosti
    tous les jours vse dni, vsak dan
    un jour ou l'autre ta ali oni dan, prej ali slej
    jour de l'an novoletni dan
    jour artificiel umetna luč, razsvetljava
    jours caniculaires pasji dnevi
    jour de conciliation (juridique) termin za poravnavo
    jour de congé dan dopusta, (dela, šole) prost dan
    jour de déchéance plačilni dan (za menico)
    jour de deuil dan žalovanja
    jour de l'échéance dan zapadlosti, rok, termin
    jour férié (national, légal) (narodni, zakoniti) praznik
    jour de fête praznik
    jour de foire semanji dan
    jour de guigne (familier) nesrečen dan
    jour intercalaire prestopni dan
    jour de la lessive pralni dan, dan pranja
    jour du marché tržni dan
    jour de naissance, jour natal rojstni dan
    jour de noces, de la mort dan poroke, smrti
    jour ouvrable delavnik, delavni (navadni) dan
    jour de paie plačilni dan
    jour (de réception) sprejemni dan
    jour du scrutin (politique) dan volitev
    jour de travail delovni dan
    clair comme le jour jasen, očiten, evidenten
    c'est clair comme le jour to je jasno ko beli dan
    c'est comme le jour et la nuit to je kot noč in dan, to je nekaj čisto drugega
    c'est mon jour danes imam službo, danes sem jaz na vrsti
    à chaque jour suffit son mal, sa peine vsak dan ima svoje nadloge
    les jours se suivent et ne se ressemblent pas časi se spreminjajo
    beau comme le jour zelo lep, lepo oblečen
    chute féminin du jour znočitev
    demi-jour somrak; figuré pomračitev, negotovost
    équipe féminin de jour dnevni posad (šiht)
    exploitation féminin à jour dnevni kop (v rudniku)
    faux jour slaba luč (tudi figuré)
    grand jour svetel, bel dan
    mauvais jour slab, nesrečen dan
    naissance féminin, pointe féminin du jour (dnevni) svit
    ordre masculin du jour dnevni red
    percé à jour preluknjan, predrt
    petit jour svit, svitanje
    les vieux jours starost, dnevi v starosti
    attenter aux jours de quelqu'un komu po življenju streči
    avoir son jour imeti (svoj) sprejemni dan
    cacher le jour à quelqu'un biti komu na luči, luč komu zaslanjati
    donner le jour (à un enfant), à quelque chose roditi (otroka), spraviti v življenje
    donner un beau jour à quelque chose nekaj v pravo luč postaviti
    donner les, ses huit jours à quelqu'un komu službo odpovedati
    être à jour biti na tekočem, sproti reševati (zadeve, posle), biti ažuren
    être dans son bon jour biti v dobrem razpoloženju, dobre volje
    être de jour imeti dežurno službo, biti dežuren
    il fait jour dan je, svetlo je
    se faire jour daniti se; na dan priti; pot si utreti, uveljaviti se
    faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
    jeter le, du jour sur quelque chose pojasniti, razjasniti kaj
    mettre à jour spraviti na tekoče, narediti ažurno, opraviti, rešiti (pošto), urediti, razčistiti kaj
    mettre au jour na dan prinesti, na svet prinesti, izdati (knjigo); seznaniti
    mettre dans son vrai jour v pravo luč postaviti
    montrer, présenter, voir sous un jour favorable pokazati, predstaviti, videti v ugodni luči
    noter ses dépenses au jour le jour vsak dan sproti si zapisovati izdatke
    percer à jour (figuré) razkriti
    la police a percé à jour le réseau secret des trafiquants de stupéfiants policija je odkrila tajno mrežo prekupčevalcev z mamili
    prendre jour pour quelque chose določiti dan za kaj; domeniti se (avec quelqu'un s kom)
    priver quelqu'un du jour, ravir le jour à quelqu'un komu življenje vzeti
    tenir quelqu'un à jour sproti obveščati koga
    venir à jour priti na dan
    vivre au jour le jour živeti od danes na jutri, iz rok v usta, tjavdan
    voir le jour zagledati luč sveta, priti na dan, iziti (knjiga)
  • laid, e [lɛ, d] adjectif grd; gnusen, podel

    laid comme un pou, une chenille, un singe grd ko smrten greh, zelo grd
    il est laid à faire peur grd je, da se ga ustrašiš
  • langage [lɑ̃gaž] masculin govor, jezik, govorica, izražanje

    faute féminin de langage jezikovna napaka
    langage administratif, technique, du métier administrativni, tehnični, strokovni jezik
    langage expressif, incompréhensible ekspresiven, nerazumljiv jezik
    langage familier, populaire familiaren, ljudski jezik
    nous ne parlons pas le même langage ne govoriva isti jezik, ne razumeva se
    en langage ordinaire v preprostem jeziku
    il changera bientôt de langage kmalu bo spremenil svoj ton, ubral druge strune
    je ne vis pas de beau langage ne živim od lepih besed
    en langage très flatteur z zelo laskavimi besedami
  • langue [lɑ̃g] féminin jezik

    langue chargée (médecine) obložen jezik
    langue courante vsakdanji, pogovorni jezik
    langue étrangère, morte, vivante, maternelle, officielle, universelle, ancienne, moderne, vulgaire tuj, mrtev, živ, materinski, uradni, svetovni, stari, moderni, ljudski jezik
    langue nationale, du pays domači, narodni jezik
    langue écrite, parlée, savante, littéraire, populaire, poétique pismeni, govorjeni, učeni, knjižni, ljudski, pesniški jezik
    langue verte prostaški jezik
    langue de terre (géographie) zemeljski jezik
    coup masculin de langue obrekovanje
    professeur de langues profesor za jezike
    avoir la langue bien pendue, bien affilée imeti dobro namazan, nabrušen jezik
    avoir la langue pâteuse imeti obložen jezik
    avoir une langue de serpent, de vipère imeti strupen jezik
    avoir le don des langues imeti dar za jezike
    avoir le mot au bout de la langue imeti besedo na jeziku
    avoir la langue trop longue imeti predolg jezik, ne znati obdržati skrivnosti
    avoir soif, s'ennuyer à avaler sa langue biti zelo žejen, na smrt se dolgočasiti
    avoir la langue liée imeti zavezan jezik, ne smeti govoriti o čem
    donner sa langue aux chats odreči se ugibanju
    faire claquer la langue tleskniti z jezikom
    délier, dénouer la langue à quelqu'un komu jezik razvezati
    être maître de sa langue znati molčati, brzdati svoj jezik
    être une mauvaise, méchante langue imeti zloben jezik
    la langue m'a fourché zagovoril sem se, zareklo se mi je
    se mordre la langue ugrizniti se v jezik, močno obžalovati (de quelque chose kaj)
    posséder une langue obvladati kak jezik
    prendre langue poizvedovati, zmeniti se (avec quelqu'un s kom)
    tenir sa langue brzdati svoj jezik
    tirer la langue à quelqu'un komu jezik pokazati
    sa langue tourne bien dobro zna obračati svoj jezik
  • légion [ležjɔ̃] féminin legija, četa; figuré nešteto, mnogo

    Légion d'honneur Častna legija, red Častne legije
    légion étrangère tujska legija
    ils sont légion nešteto jih je, zelo številni so
    une légion de solliciteurs veliko število prosilcev
  • lendemain [lɑ̃dmɛ̃] masculin jutrišnji dan, naslednji dan

    le lendemain naslednjega dne
    le lendemain matin drugi (naslednji) dan zjutraj
    au lendemain de l'armistice takoj po premirju
    triste comme un lendemain de fête zelo dolgočasen, brezupen
    sans lendemain (figuré) brez posledic, kratkotrajen
    du jour au lendemain (figuré) čez noč, nenadoma
    l'affaire aura de sombres lendemains zadeva bo imela slabe posledice
    il n'y a pas de bonne fête sans lendemain vsega je enkrat konec
    changer d'opinion du jour au lendemain čez noč spremeniti svoje mnenje
    prendre des décisions sans lendemain sprejemati kratkotrajne odločitve
    songer, penser au lendemain misliti na prihodnost
  • léonin, e [-nɛ̃, in] adjectif leoninski

    vers masculin léonin leoninski stih
    rime féminin léonine leoninska, zelo bogata rima
  • lessiver [-ve] verbe transitif prati v lugu, žehtati; familier prodati; familier obrati (v igri), odstraniti (iz službe, iz tekmovanja)

    être lessivé biti zelo utrujen, izčrpan
  • libre [librɛ] adjectif prost, svoboden, neodvisen

    libre arbitre masculin prosta volja
    libre à l'entrée carine prost
    libre concurrence svobodna konkurenca
    libre des droits de douane zacarinjen
    à l'air libre na prostem, na zraku
    libre de soucis brezskrben
    école féminin libre zasebna šola
    libre penseur svobodomislec
    union féminin libre svoboden (koruzni, divji) zakon, konkubinat
    entrée féminin libre prost vstop
    zone féminin libre svobodna cona
    des propos très libres zelo razbrzdano govorjenje
    je n'ai qu'une main de libre imam samo eno roko prosto
    avoir, garder son libre arbitre imeti, obdržati svobodo odločanja
    être libre comme l'air biti popolnoma svoboden, ko ptiček na veji
    être très libre avec quelqu'un biti zelo odkritosrčen s kom
    libre à vous d'accepter ou de refuser lahko sprejmete ali odklonite
    avoir le champ libre, la main libre imeti popolno svobodo delovanja
    donner libre cours à sa colère dati duška svoji jezi
  • librement [librəmɑ̃] adverbe svobodno, prosto; odkrito(srčno); neprisiljeno, neženirano, poljubno, po (mili) volji

    traduire très librement zelo svobodno prevesti
  • lieu [ljö] masculin kraj, mesto, prostor; pluriel bivališče (hiša, stanovanje)

    en premier, second lieu na prvem, drugem mestu
    en dernier lieu na zadnjem mestu, končno
    au lieu de namesto
    au lieu que namesto da, medtem ko
    en haut lieu na visokem mestu, pri oblasti, pri oblastnikih
    lieu commun banalnost, trivialnost
    lieu de naissance rojstni kraj
    lieu de travail delovno mesto
    lieux pluriel saints sveti kraji (Jeruzalem, Palestina)
    lieu du domicile kraj stalnega bivališča
    lieu de pélerinage božja pot
    lieu de la scène prizorišče
    lieu de rassemblement zbirališče
    lieu du supplice morišče
    lieu touristique turističen kraj
    lieu de départ odhodni kraj
    lieu de destination namenilni kraj
    en lieu de sûreté na varnem
    lieu public javen prostor (kino, kavarna itd.)
    lieux pluriel d'aisances stranišče, latrina
    mauvais lieu razvpita hiša (kraj), hiša razuzdanosti
    les hauts lieux prizorišče velikih dejanj
    en tous lieux vsepovsod
    en temps et lieu ob primernem času in na primernem mestu
    sur les lieux na mestu
    se rendre sur les lieux (o policiji) iti na kraj prestopka, zločina
    avoir lieu vršiti se, goditi se
    avoir lieu de imeti povod za
    n'avoir ni feu ni lieu, être sans feu ni lieu ne imeti strehe nad glavo, ne imeti stalnega bivališča
    il y a tout lieu de croire que ... zelo verjetno je, da ..., vse kaže, da ...
    s'il y a lieu če bo treba
    il n'y a lieu de s'inquiéter ni potrebno se vznemirjati
    donner lieu dati povod, povzročiti
    donner lieu de upravičevati, dovoljevati
    ce n'est pas le lieu de discuter tu ni primerno mesto za diskusijo
    tenir lieu de nadomestiti
  • lièvre [ljɛvr] masculin zajec; zajčje meso; sport tekač, ki pomaga rekorderju pri poskusu rušenja rekorda

    civet masculin de lièvre zajčji ragu
    cœur masculin de lièvre (figuré) strahopetec, »zajec«
    mémoire féminin de lièvre slab spomin, spomin kot sito
    lièvre de gouttière (populaire) maček
    courir comme un lièvre zelo hitro teči
    courir deux lièvres à la fois (figuré) zasledovati dva cilja, hoteti pobiti dve muhi z enim udarcem
    être poltron comme un lièvre biti velik bojazljivec
    soulever, lever un lièvre (figuré) sprožiti neprijetno, a važno vprašanje
    c'est là que gît le lièvre za tem grmom tiči zajec, figuré tu je vozel, težava zadeve
  • livrer [livre] verbe transitif dostaviti, dobaviti, izročiti, predati, prepustiti, izdati

    se livrer vdati se, izročiti se, posvetiti se
    livrer (une) bataille, un combat spustiti se v bitko, v boj
    livrer à la circulation izročiti prometu
    se livrer à la critique kritizirati
    se livrer à la débauche, à l'ivrognerie vdati se razuzdanosti, pijančevanju
    livrer à domicile dostaviti na dom
    se livrer à des études posvetiti se študiju
    livrer au hasard prepustiti slučaju
    se livrer à des libéralités biti zelo darežljiv
    livrer passage à quelqu'un dovoliti komu prehod, da gre mimo
    se livrer à la plaisanterie šaliti se, šale zbijati
    livrer à la publicité izročiti javnosti, familier obesiti na veliki zvon
  • ljubeznív aimable, gentil, affectueux, gracieux

    biti ljubezniv s kom être aimable avec quelqu'un
    zelo ljubeznivo je od vas, da ste prišli c'est bien aimable à vous d'être venu
  • loge [lɔž] féminin, théâtre loža; vratarska, prostozidarska loža; oblačilnica

    grande loge (prostozidarska) velika loža
    loge froide hladilni prostor
    être aux premières loges (figuré, familier) zelo dobro sedeti ali videti
  • loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)

    au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
    de loin od daleč, iz daljave
    de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
    du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
    ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
    non loin de ne daleč od
    plus loin dljè, dljè nazaj
    loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
    loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
    aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
    aller, mener loin imeti velike posledice
    ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
    aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
    être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
    être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
    être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
    être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
    mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
    porter loin daleč segati
    voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
    ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
    il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
    il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
    loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
    loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
    loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
    pas à pas on va loin počasi se daleč pride
    loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca
  • loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

    loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
    un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
    mon loup moj dragec, ljubček
    loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
    loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
    loup marin morski volk (riba)
    entre chien et loup v (večernem) mraku
    un froid de loup volčji (pasji) mraz
    il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
    enrhumé comme un loup biti čisto hripav
    saut masculin de loup širok jarek
    tête féminin de loup ščet na dolgi palici
    avoir une faim de loup biti lačen kot volk
    être connu comme le loup blanc biti zelo znan
    hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
    donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
    se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
    en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
    marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
    tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
    la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
    les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
    quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride
  • lune [lün] féminin luna, mesec; satelit, trabant; figuré muha(vost), kaprica; populaire luni podoben obraz; zadnjica

    lune croissante, décroissante rastoča, pojemajoča luna
    lune cave lunin mesec (t. j. 29 dni)
    lune d'eau (botanique) beli lokvanj
    lune de miel medeni tedni
    lune rousse lunina mena v aprilu-maju; figuré razbitje zakona
    nous sommes à la pleine, nouvelle, croissante, décroissante lune imamo polno, mlado, prvo, zadnjo luno
    la lune est dans son plein imamo polno luno
    clair masculin de lune mesečina
    éclipse féminin de lune lunin mrk
    déclin masculin, décours masculin de la lune pojemanje lune
    figure féminin de pleine lune (familier) obraz kot polna luna
    phases féminin pluriel de la lune lunine mene
    premier, dernier quartier (de la lune) prvi, zadnji (lunin) krajec
    de vieilles lunes zastarele ideje
    aboyer à la lune (figuré) zaman se truditi, zaman si prizadevati
    aller décrocher la lune pour quelqu'un skušati za koga narediti kaj nemogočega
    avoir des lunes biti muhav, kapriciozen
    coucher à l'enseigne de la lune na prostem prenočiti (prespati)
    demander la lune zahtevati nekaj nemogočega
    être dans la lune (figuré) ne biti pri stvari, čisto nekje drugje biti, biti raztresen, biti brez čuta za realnost
    faire un trou à la lune izmuzniti se, ne da bi plačali
    il fait un beau clair de lune lepa mesečina je
    promettre la lune dajati nemogoče obljube, obljubljati zvezde z neba
    tomber de la lune biti nenadoma, čisto nepričakovano zelo presenečen
  • machine [mašin] féminin stroj; motor; mehanizem; pogonska naprava; lokomotiva; letalo; familier bicikel; figuré avtomat, orodje (brez volje); človek (otrok) navade; familier oné, stvar; vieilli zvijača, mahinacija; vieilli genialno delo

    fait à la machine narejen s strojem, strojni
    une grande machine delo (slika, kip) zelo velikih dimenzij
    machine à additionner et à soustraire stroj za seštevanje in odštevanje
    machines agricoles poljedelski stroji
    machine à calcul(er) (électronique) (elektronski) računalnik
    machine à coudre, à écrire, à laver, à meuler šivalni, pisalni, pralni, brusilni stroj
    machine à écrire portative potovalni pisalni stroj
    machine électro-comptable električni računski stroj
    machine de guerre vojni, uničevalni stroj
    machine d'imprimerie, à traduire, à tricoter, à vapeur tiskarski, prevajalni, pletilni, parni stroj
    machine infernale peklenski stroj
    machine à laver la vaisselle, machine lave-vaisselle pomivalni stroj
    machine motrice pogonski stroj
    machine en panne pokvarjen stroj
    machine à polycopier stroj za razmnoževanje (npr. skript)
    (vieilli) machine ronde Zemlja
    machine routière cestni gradbeni stroj
    machine à semer sejalni stroj, sejalnica
    machine à stenographier stroj za stenografiranje
    machine (à écrire) volante elektronski pisalni stroj
    atelier masculin de construction de machines delavnica, tovarna strojev
    construction de machines izdelovanje, konstruiranje strojev
    graisse féminin, huile féminin de machines strojna mast, strojno olje
    salle féminin de machines hala za stroje
    écrire, (fum) taper à la machine pisati s pisalnim strojem, tipkati
    faire machine en arrière (železnica) nazaj, ritensko voziti
    il est une simple machine entre les mains de ses amis on je le slepo orodje v rokah svojih prijateljev
    mettre une machine en marche spraviti stroj v pogon
  • maigrir [mɛgrir] verbe intransitif (s)hujšati, (o)mršaveti; (po)sušiti se, postati suh (mršav, vitek); verbe transitif napraviti vitkega, mršavega; technique stanjšati

    régime masculin, traitement masculin pour maigrir shujševalna dieta, kura
    elle a beaucoup maigri zelo je shujšala
    cette robe la maigrit ta obleka jo dela vitko