deux [dö] adjectif, num dva, dve; masculin število dve, dvojka; drugi
les deux, tous (les) deux oba
deux à deux po dva in dva, paroma, v parih
deux mots nekaj besed
à deux pas d'ici čisto blizu, v bližini
en moins de deux (familier) zelo hitro
en deux na dva dela, na dvoje
de deux jours l'un vsak drugi dan
en deux secondes v hipu
le deux mai 2. maja
tous les deux du mois vsakega drugega (dne) v mesecu
entre les deux ne to, ne ono; na pol
Fait-il chaud ou froid? - Entre les deux. Je toplo ali hladno? - Ne toplo ne hladno, srednje.
le deux arabe, romain arabska, rimska številka dve
ceci est clair comme deux et deux font quatre to je jasno kot beli dan
l'amour et l'amitié, cela fait deux ljubezen in prijateljstvo, to je dvoje
il ne fait ni une ni deux on si ne da, ni mu treba dvakrat reči; on se hitro odloči
partager en deux razpoloviti
ne pas savoir dire deux (figuré) ne znati šteti do tri
il n'y a pas deux voix, deux avis vsi so si edini
à nous deux! storiva kar morava storiti!; (grožnja sovražniku, tekmecu) sedaj pa ti in jaz!
un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi
jamais deux sans trois (proverbe) v tretje gre rado
Zadetki iskanja
- diable [djablə] masculin vrag, hudič, zlodej, satan; familier človek, dečko, možakar; poreden, hrupen otrok; možicelj (na vzmet, igrača); dvokolnica, ciza (za prevoz kamenja, vreč); mreža za lov slanikov pozimi
diable! vraga! hudiča!
au diable! k vragu! prekleto!
du diable si je m'en souvenais! vraga (= nisem) sem se spominjal tega!
à la diable zlobno, grdo, neredno
au diable vauvert zelo daleč
comme un (beau) diable kot obseden, kot nor
du diable, de tous les diables, comme tous les diables peklenski, vražji, hudičev, strašen
un bruit du diable peklenski hrup
en diable prekleto, zelo
il est paresseux en diable on je strašno len
que diable kaj vraga ...
qui, que diable kdo, kaj vraga
diable de vražji
ce diable d'homme ta vražji človek
une diable d'affaire vražja zadeva
pas pour un (beau) diable za nič na svetu
bon diable dobrodušen, simpatičen dečko
grand diable velik, postaven moški
pauvre diable ubožec, revček, siromak
tapage masculin de tous les diables peklenski hrup
table féminin du diable orjaška gomila
travail masculin fait à la diable šušmarsko opravljeno delo
diable à quatre vražji dečko
ce diable de temps to pasje vreme
avoir, loger le diable dans sa bourse biti brez denarja, niti dinarja ne imeti
avoir le diable au corps biti nagle jeze, biti zloben, biti zelo aktiven in živahen
ne craindre ni Dieu ni diable nikogar, ničesar se ne bati
se démener, s'agiter comme un diable dans un bénitier zvijati se, otepati se, skakati kot vrag v kropilnem kamnu
c'est bien le diable si ... to bi bilo zelo nenavadno, če ...
c'est le diable et son train to je (zelo) komplicirano, zamotano
le diable est déchainé pravi pekel se je začel
cet enfant est très diable ta otrok je pravi vražič
c'est (là), voilà le diable! sedaj pa imamo!
c'est le diable tu je težava
ce n'est pas le diable to ni tako težavno
c'est le diable à confesser to je veliko, težavno delo
il est comme, il fait valet du diable on dela več, kot je dolžan delati
donner, envoyer au diable, à tous les diables poslati k vragu
que le diable l'emporte! vrag ga vzemi!
faire le diable (à quatre) besneti, razsajati
habiter, être au diable stanovati daleč, bogu za hrbtom
le diable s'en mêle tu nekaj ni v redu, ne gre prav
tirer le diable par la queue stradati, težko se preživljati (živeti)
ne pas valoir le diable nič ne biti vreden - dilater [dilate] verbe transitif, physique raztezati; (raz)širiti, povečati; figuré razveseliti (srce)
se dilater raztezati se, razširiti se, postati širok
la chaleur dilate le corps toplota razteza telo
les rails se dilatent au soleil tračnice se raztezajo v soncu
son cœur se dilate de joie srce se mu širi od veselja
avoir le cœur dilaté biti veselo razpoložen
se dilater les poumons globoko (za)dihati
se dilater la rate (figuré) od srca, zelo se smejati - dire*2 [dir] verbe transitif reči, praviti, povedati; govoriti; pripovedovati; brati (mašo); izraziti, trditi; imenovati; sporočiti, svetovati; ukazati; meniti; naznaniti
en dire k temu reči, meniti
à vrai dire, à dire vrai po resnici, odkrito povedano; pravzaprav
à ce qu'on dit menda
aussitôt dit, aussitôt fait rečeno storjeno
autrement dit z drugimi besedami
pour ainsi dire, (familier) comme qui dirait tako rekoč, (tako) nekako
pour tout dire kratko in malo, skratka
proprement dit natančno vzeto, pravzaprav
sans dire mot brez besede
disons (commerce) z besedami
disons-le priznajmo (si) to
dis, dites? kajnèda?
vous dites? kako, prosim?
dites donc! čujte vi!
à qui le dites-vous? komu (vendar) to pripovedujete? (= to vem dobro iz lastne izkušnje)
dit-on (tako) pravijo, baje, menda
c'est beaucoup dit to mnogo pomeni
c'est (bien) dit, voilà qui est dit! velja! soglašam!
c'est bientôt dit to je lahko reči
cela en dit long! to da soditi o ostalem, o ostalem si lahko mislimo!
cela ne me dit rien to mi nič ne pomeni
si le cœur vous en dit če bi radi, če se vam hoče ali ljubi
vous en dites (de belles, de torttes les couleurs) česa ne poveste!
vous l'avez dit tako je (to)
c'est tout, cela dit tout s tem je vse povedano, temu ni kaj dodati (reči)
tout n'est pas encore dit to še ni vse
ce qui est dit est dit pri tem ostane
il n'y a pas à dire proti temu ni kaj reči
ce n'est pas à dire (pour cela) s tem ni rečeno, to še ne pomeni, da
qu'est-ce à dire? kaj se to pravi, kaj pomeni to?
je me suis laissé dire que ... slišal sem (ne da bi preveč verjel), da
je ne vous le fais pas dire saj sami uvidite, prizna(va)te!
cela vous plait à dire vi se šalite, tega ne mislite resno
ce n'est pas pour dire mais oprostite, nočem se vtikati, toda ...
(et) dire que ... (in) če pomislimo, da ...
pour mieux dire, disons mieux bolje rečeno
c'est à dire to se pravi
cela va sans dire to se samo po sebi razume
ce sont des on dit to so prazne govorice
qu'en dira-t-on (masculin) govoričenje ljudi
dire la bonne aventure vedeževati (à quelqu'un komu)
dire l'avenir napovedati bodočnost
dire bien des choses à quelqu'un komu sporočiti prisrčne pozdrave
dire son fait, ses vérités à quelqu'un komu povedati svoje mnenje
ne dire mot ničesar ne reči, besede ne črhniti
dire un (petit) mot reči besedo
dire pis que pendre de quelqu'un zelo slabo govoriti o kom, obrekovati, obirati ga
cela veut dire to pomeni, to se pravi
cette pendule dit l'heure exacte ta ura pove točen čas
(y) avoir à dire imeti mnogo (k temu) povedati
avoir beau dire zaman govoriti
vous avez beau dire, c'est lui qui a raison zaman govorite, on ima prav
se le faire dire (dolgo) se pustiti siliti ali prositi
ne pas se le faire dire deux fois ne si tega pustiti dvakrat reči; ne se pustiti prositi
se tenir pour dit dati si dopovedati, zapomniti si kaj - discuté, e [disküte] adjectif diskutiran; sporen
théorie féminin très discutée zelo sporna teorija - distinction [distɛ̃ksjɔ̃] féminin razlikovanje, razločevanje, razlika, razloček; odličnost, odlika, imenitnost, ugled, izbranost; odlikovanje; eleganca; izbrane, fine manire; distingviranost
sans distinction brez razločka, brez razlike
la distinction du bien et du mal razlikovanje dobrega in slabega
distinctions sociales socialne razlike
personne féminin de distinction ugledna, odlična oseba
créer des distinctions entre les personnes ustvariti razlike med osebami
décerner, obtenir une distinction podeliti, dobiti odlikovanje
femme féminin d'une grande distinction ženska zelo finih manir in elegance - distingué, e [-ge] adjectif odličen, imeniten, izbran; dobro vzgojen; eleganten, izvrsten, brezhiben, fin; distingviran
auteur masculin très distingué zelo znan, odličen avtor
manières féminin pluriel distinguées fine manire
société féminin distinguée odlična, distingvirana družba
ton amie est très distinguée tvoja prijateljica je zelo elegantna
ce papier à lettres fait distingué (familier) ta pisemski papir je fin, eleganten
agréez l'assurance de mes sentiments distingués (na koncu pisma) z odličnim spoštovanjem - divertir [-vɛrtir] verbe transitif zabavati, razvedriti; odvrniti, odtujiti, odvračati; juridique poneveriti
se divertir zabavati se, razvedriti se (à z)
se divertir de quelqu'un, de quelque chose norčevati se iz koga, iz česa
divertir quelqu'un de son projet odvrniti koga od njegovega načrta
elle l'a diverti de sa famille odvrnila, odtujila ga je od njegove družine
divertir de l'argent poneveriti denar
le spectale nous a bien divertis predstava nas je zelo zabavala
il se divertit de mon embarras norčuje se iz moje zmedenosti, zadrege - divorce [divɔrs] masculin razveza, razporoka, ločitev zakonske zveze; ločitev, prekinitev; nasprotje, nesoglasje, divergenca
divorce éclair masculin zelo hitra ločitev
le divorce de Pierre avec, d'avec sa femme Petrova ločitev od žene
demander le divorce zahtevati razvezo
elle est en instance de divorce ona je v ločitvenem postopku, živi ločeno
il y a divorce entre la théorie et la pratique teorija in praksa je dvoje
faire divorce avec prekiniti zveze z - doigt [dwa] masculin prst; zoologie krempelj; technique vzvod, kljuka, klin
doigt de pied prst na nogi
un doigt de malce, nekoliko (de vin vina)
faire un doigt de cour à une femme malo podvoriti ženski
à deux doigts de čisto blizu pri, ob; neposredno pred
à lèche-doigts varčno, zelo malo
du bout du doigt s prstnimi konicami, oprezno, previdno
sur le bout du doigt (figuré) temeljito, iz mezinca
avoir mal au bout du doigt imeti majhne (namišljene) bolečine
avoir de l'esprit jusqu'au bout des doigts biti zelo duhovit
elle a des doigts de fée ona je zelo spretna
avoir des yeux au bout des doigts (figuré) slišati travo rasti; biti zelo spreten
ça ne vous brûlera pas les doigts to ne bo tako hudo
on peut les compter sur les doigts (de la main) na prste jih lahko prešteješ (tako malo jih je)
les doigts me démangent roka me srbi, mika me (da bi udaril ipd)
donner sur les doigts à quelqu'un okrcati; posvariti koga
mon petit doigt me l'a dit zvedel sem to, a kako, to ostane (zate) skrivnost
s'entendre comme les deux doigts de la main izvrstno se razumeti
étre (comme) les (deux) doigts de la main biti eno srce in ena duša, biti v tesnih prijateljskih stikih
ne faire œuvre de ses dix doigts s prsti ne migniti, biti pasiven
glisser, filer entre les doigts de quelqu'un izmuzniti se komu (iz roke), uiti mu
mettre son doigt, sa main au feu (figuré) položiti svojo roko v ogenj
y mettre les quatre doigts et le pouce s polno roko, pohlepno zgrabiti
se mettre, se fourrer le doigt dans l'œil (figuré) urezati se, ušteti se; sam sebi škoditi, zelo se (z)motiti
mettre le doigt sur la plaie (figuré) prav uganiti; jasno predočiti
mettre le doigt dans l'engrenage (figuré) prste si opeči
montrer du, au, avec le, du bout du doigt s prstom (po)kazati (quelqu'un na koga)
se mordre les doigts, mordre ses doigts biti zelo nestrpen; figuré obžalovati, kesati se (de quelque chose česa)
obéir, marcher, filer au doigt et à l'œil na besedo natančno ubogati
ne pas remuer, lever le petit doigt, ne pas bouger un doigt pour z mezincem ne migniti za
savoir, connaître quelque chose sur le bout du doigt iz mezinca, temeljito kaj (po)znati
taper sur tes doigts de quelqu'un grajati, opomniti, kaznovati koga
toucher au doigt, du doigt; toucher, voir au doigt et à l'œil jasno videti, jasno spoznati
ne pas toucher du bout du doigt (niti s prstom) se ne dotakniti
entre l'arbre et l'écorce, il ne faut pas mettre le doigt (proverbe) ne vtikajmo se v družinske zadeve! - donné, e [dɔne] adjectif dan, podarjen; točno določen
des planches d'une longueur donnée deske določene dolžine
à un moment donné v danem trenutku; nenadoma
étant donné zaradi
étant donné l'amitié qui nous lie zaradi prijateljstva, ki naju veže
étant donné que ker, ker že
étant donné qu'il ne vient pas, nous pouvons partir ker (on) ne pride, lahko gremo
c'est donné to je podarjeno, to je zelo poceni - donner [dɔne] verbe transitif da(ja)ti, podariti; razdeliti; izdati (ukaz); navesti (vzrok); prepustiti; podeliti (naslov); prinesti (sadove, dokaze); priskrbeti; povzročiti; izročiti, prenesti; zaupati; posvetiti, žrtvovati; sporočiti, od sebe dati, na dan prinesti; izraziti (mnenje); théâtre predvajati; prirediti; pripisati, prisoditi; predpisati, diktirati; (po)kazati; imeti (predavanje); izdati (knjigo); populaire izdati (quelqu'un koga); verbe intransitif donašati, biti donosen; zaleteti se (contre proti, v), zadeti, zapeljati (dans, à v, na); verjeti (dans quelque chose čemu); gnojiti se; naleteti (à na), zadeti, trčiti (sur na); planiti (sur na); gledati na, biti obrnjen proti (okno, soba); (za)lajati (pes); automobilisme spustiti se v tek; sijati (sonce); padati (senca)
se donner vda(ja)ti se; posvetiti se; théâtre biti predvajan, predvajati se; pripisovati si, dajati si, izdajati se (pour za)
les fenêtres donnent sur la rue okna so obrnjena, gledajo na ulico
cet arbre a bien donné cette année to drevo je letos dobro obrodilo
il n'est pas donné à tout le monde de faire un tel voyage ni dano vsem, da bi napravili tako potovanje
quel âge me donnez-vous? za koliko starega me cenite, me imate?
je vous le donne en dix, cent, mille (à deviner) stavim 10, 100, 1000 proti eni, da tega ne uganete
donner l'alarme alarmirati; poklicati k orožju, dati znamenje za pripravljenost; opozoriti
donner l'assaut napasti, jurišati
donner atteinte à quelqu'un škodovati komu
donner audience à quelqu'un poslušati koga
donner avis (commerce) avizirati (de o)
donner une bataille biti bitko, spustiti se v bitko
la donner belle à quelqu'un natvesti komu kaj
donner du bénéfice dajati, prinašati dobiček
donner le bonjour voščiti dober dan
donner des bornes à quelque chose postaviti čemu meje
donner au but zadeti v cilj
donner la chasse à quelqu'un, quelque chose loviti, goniti koga, kaj
la donner chaude à quelqu'un komu strah v kosti pognati; prestrašiti koga
donner une chose pour certaine, pour vraie zatrjevati, da je stvar zanesljiva, resnična
donner congé à quelqu'un odpovedati komu, odsloviti koga
on le donne pour coupable imajo ga za krivega
donner son consentement privoliti, soglašati
en donner de toutes les couleurs pripovedovati roparske zgodbe
donner un coup zadati udarec, udariti
donner un coup d'épaule à pomagati komu
donner un coup de téléphone à quelqu'un poklicati koga po telefonu, telefonirati komu
donner libre cours pustiti prosto pot, ne zadrževati
donner de cul et de tête (familier) vpreči se v kaj, pošteno se lotiti, poprijeti; (figuré) pljuniti v roke
donner décharge à quelqu'un razbremeniti koga
donner dedans (figuré) pasti v kaj, nasesti, doživeti razočaranje
je me demande ce que ça va donner sprašujem se, kaj bo iz tega
donner du (traître) à quelqu'un koga (izdajalca) imenovati
donner un effet rétroactif à quelque chose dati čemu retroaktivno veljavo
donner de l'effroi prestrašiti
donner à entendre dati razumeti, dati komu sklepati
donner de l'espoir dajati upanje
donner en gage zastaviti
donner des gages de quelque chose jamčiti, biti porok za kaj
en donner (d'une), à garder, donner une baie à quelqu'un natvesti (jo) komu, nalagáti, potegniti koga
donner au hasard prepustiti slučaju
donner son heure določiti čas
pourriez-vous me donner l'heure? bi mi lahko povedali, koliko je ura?
donner de l'humeur à quelqu'un spraviti koga v slabo voljo, vznejevoljiti, ozlovoljiti koga
donner de l'inquiétude à quelqu'un vznemirjati koga
donner de la joie (raz)veseliti
donner jour à quelqu'un pomagati komu k uspehu
donner jour à un enfant dati življenje otroku, roditi otroka
donner ses huit jours odpovedati (službo, stanovanje)
donner un jour à quelqu'un določiti komu dan
donner lecture de quelque chose prebrati kaj
donner lieu à quelque chose povod dati za kaj, povzročiti kaj
en donner du long et du large, tout du long de l'aune à quelqu'un pretepsti, premikastiti koga; osmešiti; obrekovati koga
donner la main podati roko, podpirati (à quelqu'un koga)
donner du mal, du fil à retordre delati preglavice
donner (une maladie) à quelqu'un okužiti koga (z boleznijo)
donner en mariage dati za ženo
donner dans le moderne imeti okus, veselje za moderno
donner tout au monde pour dati vse, svoje zadnje za
donner la mort à quelqu'un ubiti, usmrtiti koga; veliko bolečino komu povzročiti
donner naissance (figuré) poklicati v življenje (à quelque chose kaj), povzročiti
donner sur les nerfs iti na živce
ne pas donner une obole de (figuré) počene pare ne dati za
donner dans l'œil, dans la vue (figuré, familier) v oči zbosti ali pasti
donner un œuf pour un bœuf z majhnim darilom skušati dobiti večje darilo
donner sa parole trdno obljubiti, dati svojo besedo
donner passage, libre cours à quelque chose pustiti prosto pot čemu
donner de la peine à quelqu'un povzročati komu trud
donner à penser, à songer, à réfléchir dati misliti
donner dans le piège, dans le panneau ujeti se v past
donner en plein, à fond dans quelque chose strastno, vneto se predajati čemu
donner une poignée de main à quelqu'un stisniti komu roko
donner prise à quelque chose izpostaviti se čemu, biti ranljiv v
rien ne donne à la critique nič se ne izpostavlja kritiki
donner raison, tort à quelqu'un prav, neprav komu dati
donner rendez-vous à quelqu'un določiti sestanek s kom, naročiti koga
donner de bons résultats dati dobre rezultate, obnesti se
donner son reste à quelqu'un (familier) zadati milostni udarec, uničiti, ugonobiti koga
donner le sein à l'enfant dojiti otroka
donner un siège ponuditi stol
donner de la tête contre les murs zaleteti se z glavo v zid
donner tête baissée (ali: basse) dans (figuré) planiti, zagnati se v
je donne ma tête à couper glavo si dam odsekati
je ne sais où donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
donner la torture à quelqu'un dati koga na natezalnico, mučiti ga
donner dans la vue sijati v obraz, bleščati
le voleur a donné ses complices (populaire) tat je izdal sokrivce (à la police policiji)
donner un mauvais tour à quelqu'un ošteti, ozmerjati koga
donner à tout vse (mogoče) začeti
donner la vie, le jour à un enfant roditi otroka
s'en donner zelo se zabavati
se donner des airs, de grands airs (zelo) se postavljati, delati se imenitnega
se donner le bras iti z roko v roki, pod roko se držati
se donner une entorse izviniti si nogo
se donner une indigestion pokvariti si želodec
se donner du mal truditi se, napenjati se, mučiti se
se donner la mort vzeti si življenje
se donner le mot dogovoriti se
se donner pour un progressiste delati se naprednjaka
se donner de la peine da(ja)ti si truda
se donner pour un médecin izdajati se za zdravnika
se donner en spectacle razkazovati se
se donner une vie agréable, du bon temps privoščiti si lepo življenje
donner et retenir ne vaut (proverbe) podarjeno je podarjeno
donner, c'est donner; reprendre, c'est voler (proverbe) podariti je podariti; vzeti nazaj pa je isto kot ukrasti - dormir* [dɔrmir] verbe intransitif spati; figuré počivati; mirovati; stati (stojim); zaspati (sur quelque chose pri čem); biti ohlapno povešen (jadro)
laisser dormir pustiti spati, pustiti pri miru, ne se dotakniti
ne pas dormir de quelque chose ne moči spati zaradi česa
dormir à bâtons rompus spati s prekinitvami
dormir debout biti zelo zaspan
histoire féminin à dormir debout skrajno dolgočasna, neverjetna zgodba
dormir à la belle étoile spati pod milim nebom, na prostem
dormir comme un loir, une marmolte, une souche spati ko polh, kot ubit, ko klada
ne dormir que d'un œil (figuré) čuvati se, paziti se
dormir du dernier sommeil spati večno spanje
dormir sur une oreille, les yeux ouverts slabo spati, imeti rahlo spanje
dormir à poings férmés spati kot ubit
dormir sur les deux oreilles mirno, varno spati, biti pomirjen
dormir du sommeil du juste spati spanje pravičnega
dormir d'un profond sommeil, profondément globoko, trdno spati
dormir sur son travail počasi, brez vneme, zaspano opravljati svoje delo; spati pri delu
ne réveillez pas le chat qui dort (figuré) ne pogrevajte starih stvari
la fortune vient en dormant sreča pride k tistemu, ki ne stori ničesar, da bi jo dobil
qui dort dîne spanje prežene lakoto
il n'est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tihe vode globoko derejo - double [dublə] adjectif dvojen; dvakraten; posebno čvrst; figuré dvojezičen, lažniv, hinavski; masculin dvojnost, dvakratnost; dvojnik, duplikat; dubleta; dvojnik (oseba); théâtre namestnik; (tenis) igra v dvoje, dúbel; marine dvojka
double masculin dames, messieurs, mixte (tenis) ženski, moški, mešani dúbel
double emploi masculin, (commerce) dvojno navajanje, nepotrebno ponavljanje
double fenêtre féminin dvojno okno
double menton masculin dvojna brada, podbradek
double masculin d'une personne dvojnik kake osebe
double sens masculin dvojen pomen
doubles masculin pluriel de timbres dublete znamk
double-toit masculin nastreha (pri šotoru)
à double face (obleka), ki se nosi na obe strani
à double entente, à double sens dvoumen
à double traction z dvema lokomotivama (električno vleko)
en double v dvojniku
au double dvojno (plačati)
fait en double napisano v dvojniku
agent masculin double tajni agent, ki služi hkrati dvema nasprotnima si državama
étoffe féminin double face dvostransko blago
fleur féminin double polnocvetna cvetlica
lettre féminin double podvojena črka
homme masculin à double face hinavec, licemerec
partie féminin double dvojno knjigovodstvo
prise féminin double (él) dvojno stikalo
voiture féminin à double commande avto za pouk v šofiranju
avoir en double imeti v dvojniku
faire double coup (figuré) ubiti dve muhi z enim udarcem
faire double emploi biti odveč
fermer la porte à double tour dvojno zakleniti vrata
gagner le double zaslužiti dvakrat več
jouer un double jeu (figuré) igrati dvolično igro
mener une double vie živeti dvojno življenje
mettre en double enkrat na dvoje preganiti
mettre le double de temps porabiti dvakrat toliko časa
mettre les bouchées doubles (familier) zelo hitro jesti; mnogo hitreje delati
se mettre en double da(ja)ti si mnogo truda
parier double contre simple staviti 2: 1
payer double plačati dvojno, dvakrat toliko
voir double videti dvojno - doué, e [due] adjectif nadarjen, obdarjen
enfant masculin très doué zelo nadarjen otrok
doué pour les mathématiques nadarjen za matematiko
il est doué d'une bonne mémoire ima dober spomin - droite [drwat] féminin desna roka, desnica; desna stran, desna stran ceste; militaire desno krilo; politique desnica, desničarske stranke; mathématiques premica
elle est très à droite (politique) ona je zelo desničarsko usmerjena
journal masculin de droite desničarski časopis
c'est à votre droite to je na vaši desni strani
se diriger vers la droite kreniti na desno
prendre la droite zaviti na desno (stran)
roulez à droite! vozite po desni!
tenir sa droite voziti, hoditi po desni strani
voter à droite (politique) glasovati za desnico, desničarsko stranko - drôle [drol] adjectif smešen, šegav, zabaven, dovtipen, komičen; čuden, posebnjaški, nenavaden; masculin falot; fant(alin)
mauvais drôle lopov
un drôle de komičen, čuden, čudaški; močan, velik, silen
un drôle d'homme čudak
une drôle d'idée smešna misel
un drôle de corps, (familier) drôle de coco čudak
une drôle de tempête huda nevihta
la drôle de guerre (ime za) začetek vojne 1939-1945 (zaradi mirovanja na fronti)
cela me fait drôle to dela čuden vtis name
il faut une drôle de patience pour supporter cela treba je veliko potrpljenja, da človek to lahko prenaša
il a fait des drôles de progrès zelo je napredoval - eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)
eau blanche raztopina svinčevega acetata
eau bénite blagoslovljena voda
eau de Cologne kolonjska voda
eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
eau dormante stoječa, mirujoča voda
eau douce sladka voda, mehka voda
eau d'égouts odtočna voda
Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
eau de fonte des neiges snežnica
eau gazeuse pokalica, sodavica
eau glacée ledena voda
eaux grasses, ménagères pomije
eaux industrielles industrijske odplake
eau de lessive pralni lug
eau lourde težka voda
eau de mine jamska voda
eau minérale slatina
eau oxygénée vodikov peroksid
eaux de pluie deževnica
eau (non) potable (ne)pitna voda
eau de puits voda iz vodnjaka
eaux résiduaires odplačne vode
eau salée slana voda
eau de Seltz sodavica
eau de source, eau vive studenčnica
eaux territoriales teritorialne vode
eau de vaisselle pomije
adduction féminin d'eau dovod vode
alimentation féminin en eau oskrba z vodo
basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
chute féminin d'eau slap
compteur masculin à eau vodni števec
conduite féminin d'eau vodovod
con-sommation féminin d'eau poraba vode
coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
cours masculin d'eau vodni tok
diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
à fleur d'eau na vodni površini
infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
prise féminin d'eau priključek na vodo
rat masculin d'eau vodna podgana
refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
trombe féminin d'eau vodna tromba
usine féminin de distribution des eaux vodovod
ville féminin d'eaux kopališki kraj
voie féminin d'eau vodna pot
aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
être à l'eau (familier) biti uničen
être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
se fondre en eau (s)topiti se v solzah
s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
à l'eau utopiti se
se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
laver à l'eau oprati, umiti z vodo
mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
rincer à l'eau splakniti z vodo
suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
le temps est à l'eau kaže na dež
tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
il tombe de l'eau dežuje
notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo - ébahir [ebair] verbe transitif osupiti
s'ébahir osupniti, (za)čuditi se, biti zelo začuden - école [ekɔl] féminin šola, šolsko poslopje; šolska mladina; učiteljski zbor; uk, šolanje; izobrazba; militaire vaje, vežbanje; šola (smer v slikarstvu)
à l'école v šoli (tudi figuré)
école en plein air šola na prostem
école d'apprentissage vajenska šola
école d'art dramatique, d'art industriel šola za dramsko umetnost, za umetnostno obrt
école des aveugles, des sourds-muets šola za slepe, za gluhoneme
école des beaux-arts umetnostna akademija
école d'aviation letalska šola
école à classe unique enorazredna š.
école de commerce, commerciale trgovska š.
école de danse, forestière, industrielle plesna, gozdarska, obrtna šola
école de droit pravna fakulteta
école de garçons, de filles, mixte deška, dekliška, mešana š.
école de guerre vojna akademija
école laïque laična, (po)svetna š.
école maternelle, enfantine otroški vrtec
école de médecine medicinska fakulteta
école ménagére gospodinjska šola
école militaire vojaška šola, kadetnica
école des mines, de musique, navale rudarska, glasbena, pomorska šola
école normale primaire učiteljišče
école normale supérieure visoka šola za izobrazbo učiteljev na visokih šolah
école de perfectionnement nadaljevalna šola
école de pilotage letalska, pilotska šola
école préparatoire pripravljalna šola
école primaire élémentaire osnovna, ljudska šola
école privée, libre zasebna šola
école professionnelle strokovna, obrtna šola
religieuse verska šola
école de retardés, d'arriérés šola za zaostale otroke
école secondaire srednja šola
école du soir večerna šola
école supérieure visoka šola
école supérieure de commerce trgovska visoka šola
école supérieure de guerre visoka vojna akademija
école de tir strelske vaje
école vénitienne beneška šola, smer v slikarstvu
école vétérinaire veterinarska šola
école de vol à voile šola za jadralno letenje
camarade masculin d'école šolski tovariš
fréquentation féminin de l'école obiskovanje šole
les grandes écoles visoke šole
basse, haute école šola za elementarno, za umetnostno jahanje
livre masculin à l'usage des écoles šolska knjiga
maître, maîtresse d'école učitelj, učiteljica ljudske šole
rentrée féminin des écoles začetek šolskega leta
salle féminin d'école šolska soba, razred
navire-école, vaisseau-école masculin šolska ladja
aller à l'école hoditi v šolo
entrer dans une école vstopiti, vpisati se v neko šolo
être à bonne école biti v dobri šoli (tudi figuré)
faire école biti posneman, biti za vzgled, naleteti na posnemanje, imeti posnemovalce, propagirati svoje ideje
cette idée fait école ta ideja se zelo širi
faire l'école učiti (v osnovni šoli)
elle a fait l'école dans ce village pendant 20 ans poučevala je na ljudski šoli v tej vasi 20 let
faire une école (figuré) zmotiti se, urezati se, kozla ustreliti
faire une rude école iti skozi trdo šolo
faire l'école buissonnière »špricati« šolo
fréquenter l'école obiskovati šolo
mettre un enfant à l'école dati otroka v šolo
sentir l'école dišati po šoli, biti pedanten