Franja

Zadetki iskanja

  • langue [lɑ̃g] féminin jezik

    langue chargée (médecine) obložen jezik
    langue courante vsakdanji, pogovorni jezik
    langue étrangère, morte, vivante, maternelle, officielle, universelle, ancienne, moderne, vulgaire tuj, mrtev, živ, materinski, uradni, svetovni, stari, moderni, ljudski jezik
    langue nationale, du pays domači, narodni jezik
    langue écrite, parlée, savante, littéraire, populaire, poétique pismeni, govorjeni, učeni, knjižni, ljudski, pesniški jezik
    langue verte prostaški jezik
    langue de terre (géographie) zemeljski jezik
    coup masculin de langue obrekovanje
    professeur de langues profesor za jezike
    avoir la langue bien pendue, bien affilée imeti dobro namazan, nabrušen jezik
    avoir la langue pâteuse imeti obložen jezik
    avoir une langue de serpent, de vipère imeti strupen jezik
    avoir le don des langues imeti dar za jezike
    avoir le mot au bout de la langue imeti besedo na jeziku
    avoir la langue trop longue imeti predolg jezik, ne znati obdržati skrivnosti
    avoir soif, s'ennuyer à avaler sa langue biti zelo žejen, na smrt se dolgočasiti
    avoir la langue liée imeti zavezan jezik, ne smeti govoriti o čem
    donner sa langue aux chats odreči se ugibanju
    faire claquer la langue tleskniti z jezikom
    délier, dénouer la langue à quelqu'un komu jezik razvezati
    être maître de sa langue znati molčati, brzdati svoj jezik
    être une mauvaise, méchante langue imeti zloben jezik
    la langue m'a fourché zagovoril sem se, zareklo se mi je
    se mordre la langue ugrizniti se v jezik, močno obžalovati (de quelque chose kaj)
    posséder une langue obvladati kak jezik
    prendre langue poizvedovati, zmeniti se (avec quelqu'un s kom)
    tenir sa langue brzdati svoj jezik
    tirer la langue à quelqu'un komu jezik pokazati
    sa langue tourne bien dobro zna obračati svoj jezik
  • maître, sse [mɛtrə, mɛtrɛs] adjectif glavni, bistven; imeniten, sijajen; masculin, féminin gospodar, -ica, gospodinja, gospa; mojster; učitelj, -ica; gospod (pred imenom odvetnika, notarja); naslov za eminentnega profesorja, pisatelja, umetnika

    Monsieur et cher Maître velespoštovani gospod; féminin, figuré metresa, priležnica, ljubica, vieilli zaročenka
    en maître mojstrsko
    sans maître brez gospodarja
    de main de maître z mojstrsko roko, neprekosljivo
    Maître (krajšava Me)
    X., avocate à la cour gospa X., sodna odvetnica
    maître d'armes učitelj mečevanja
    maître(-)autel masculin glavni oltar
    maître de ballet baletni mojster
    maître, maîtresse de chant, de danse, de langues, de musique, de sport učitelj, -ica (profesor, -ica) petja, plesa, jezikov, glasbe, športni učitelj
    maître chanteur (histoire, musique) mojstrski pevec
    maître de chapelle vodja cerkvenega zbora
    maître de conférences docent
    maître, maîtresse d'école učitelj, -ica osnovne šole
    maître d'étude, d'internat študijski vodja, prefekt
    maître de forges fužinar
    maître fripon velik lopov, slepar
    maître garçon višji plačilni natakar
    maître homme (familier) sijajen dečko
    maîtresse femme energična ženska
    maître nageur plavalni mojster
    grand maître (prostozidarski) veliki mojster
    idée féminin maîtresse glavna misel
    pénurie féminin des maîtres pomanjkanje učiteljev
    qualité féminin maîtresse glavna lastnost, kvaliteta
    être maître de quelque chose biti gospodar česa, obvladati kaj
    être le maître biti gospodar (svojih odločitev)
    être maître de faire quelque chose moči kaj napraviti
    être son maître biti sam svoj gospod(ar), biti neodvisen
    être maître chez soi biti gospodar v hiši
    être maître de soi obvladati samega sebe
    passer maître postati mojster, zelo spreten
    se rendre maître zagospodovati (de nad); prevzeti vodstvo, obvladati
    rester maître de la situation ostati gospodar položaja
    il a trouvé son maître (figuré) našel ga je, ki mu je kos
    apprenti n'est pas maître (proverbe) nihče ni učen padel z nebes
    nul ne peut servir deux maîtres nihče ne more služiti dvema gospodarjema
    tel maître, tel valet (proverbe) kakršen gospodar, takšen sluga
  • passion [pasjɔ̃] féminin strast, vroča ljubezen; nagnjenje; pohlep; razburjenje; (religion)

    Passion Kristusovo trpljenje; pasijon
    (religion) la semaine de la Passion velikonočni teden
    aimer à la passion strastno ljubiti
    juger sans passion stvarno (pre)soditi
    il se laissa aller (ali emporter) à sa passion premagala ga je strast, jeza
    maîtriser ses passions obvladati svoje strasti
    se prendre de passion pour quelqu'un strastno se zaljubiti v koga
    passion du jeu, de voyager nagnjenje za igranje, za potovanja
    passion de l'argent pohlep po denarju
    amour-passion masculin strastna ljubezen
  • quatre [katr] adjectif štiri

    se mettre par quatre uvrstiti se po štiri
    jouer à quatre mains igrati štiriročno
    exposé aux quatre vents izpostavljen vetru z vseh strani
    à quatre pas d'ici nekaj korakov od tod, čisto blizu
    quatre à quatre prestopajočpo štiri stopnice
    boire, manger comme quatre piti, jesti za štiri
    clair comme deux et deux font quatre jasno ko beli dan
    se mettre en quatre (pour) vse sile napeti, raztrgati se (za)
    se renir à quatre s težavo se obvladati
    entre quatre yeux med štirimi očmi
    être tiré à quatre épingles biti zelo skrbno oblečen
    fendre, couper un cheveu en quatre dlako cepiti
    n'y pas aller par quatre chemins iti naravnost proti cilju
    marcher à quatre pattes iti, plaziti se po vseh štirih
    un de ces quatre matins nekega dne
    faire le diable à quatre peklenski trušč delati
    quatre barré četverec (čoln) s krmarjem
    quatre sans barreur četverec brez krmarja
    Henri quatre Henrik IV.
    chapitre quatre četrto poglavje
    faire les quatre cents coups razsipno, potratno živeti
  • reprendre* [rəprɑ̃drə] verbe transitif zopet vzeti, povzeti; nadaljevati, odvrniti, odgovoriti; nazaj vzeti (besedo, obljubo); vzeti zopet v posest, v last; zopet dobiti, zopet prijeti; zopet začeti; grajati; zopet zavzeti, osvojiti nazaj; zopet privzeti (navado); kupiti nazaj; prevzeti, vzeti v plačilo; zopet igrati (gledališko igro); zožiti (obleko); zakrpati (nogavico); verbe intransitif zopet narasti, zrasti, zopet pognati korenine; zopet se (za)celiti; priti spet k moči, opomoči si; zopet se začeti, priti zopet v rabo; figuré dvigniti se; zopet zamrzniti; nadaljevati (v pogovoru)

    se reprendre (figuré) zopet se oprijeti, se obesiti (à na); priti nazaj (à na); popraviti se, opomoči si, priti spet k sebi, zopet se obvladati, se premagati, zopet se zavedeti
    se reprendre à quelque chose spet se navaditi na kaj
    en reprendre (lovski pes) zopet najti sled
    trouver à reprendre (à tout) na vsem najti napake, vse grajati, kritizirati, zabavljati na vse
    les chairs reprennent rana se celi
    reprendre un chemin zopet iti po (neki) poti
    reprendre en compte vzeti v plačilo
    reprendre connaissance priti spet k zavesti
    reprendre courage spet se opogumiti
    reprendre san cours priti zopet v svoj tek
    les cours de faculté vont reprendre dans quelques semaines predavanja na fakulteti se bodo zopet začela čez nekaj tednov
    reprendre le dessus zopet dobiti premoč
    reprendre ses études nadaljevati svoje študije
    reprendre un enfant (po)karati otroka
    la fièvre m'a repris zopet sem dobil vročino
    reprendre femme zopet se oženiti
    reprendre ses forces zopet (za)dobiti svoje moči, priti k moči
    le froid a repris mraz je zopet pritisnil
    on m'a repris ma vieille voiture odkupili so mi moj stari avto
    reprendre haleine zopet priti k sapi, oddahniti si
    reprendre le large zopet odpluti na široko morje
    reprendre un oiseau zopet ujeti ptiča
    la pluie a repris spet je začelo deževati
    reprendre son poste vrniti se na svoje mesto
    il a bien repris depuis son opération dobro si je opomogel po svoji operaciji
    reprendre un rhume spet se prehladiti
    la rivière a repris reka je spet zamrznila
    on ne m'y reprendra plus to se mi ne bo več zgodilo, na ta led ne bom več šel
    que je ne vous y reprenne plus! da se to več ne primeri (z vami)!
    reprendre le travail znova začeti delo
    je viendrai vous reprendre pridem zopet po vas
    reprendre une ville osvojiti nazaj mesto
    reprendre un tableau retuširati sliko
    reprendre quelqu'un vertement ostro pograjati koga
  • résoudre* [rezudrə] verbe transitif, chimie razkrojiti, razstaviti, pretvoriti, spremeniti; figuré (raz)rešiti (problem, matematično nalogo), odločiti (vprašanje); skleniti (quelque chose kaj); juridique razveljaviti, preklicati; pregnati (oteklino)

    se résoudre à quelque chose odločiti se za kaj
    se résoudre à voditi k
    se résoudre en spremeniti se v, razkrojiti se v; nazadovati (oteklina)
    résoudre une difficulté obvladati težkočo
    résoudre une tumeur pregnati, odpraviti oteklino
    résoudre en poussière spremeniti v prah
    ils ont résolu sa mort sklenili so njegovo smrt
    on ne peut rien résoudre ničesar se ne da skleniti
    cela se résout à rien to ne vodi nikamor
    résoudre un marché razveljaviti, preklicati kupčijo, posel
    résoudre une équation, une énigme, un probléme rešiti enačbo, uganko, problem
    il résolut de visiter cette ville sklenil je obiskati to mesto
    elle ne peut pas se résoudre à l'éposuer ae more se odločiti, da bi se poročila z njim
  • ressaisir [rəsɛzir] verbe transitif zopet zgrabiti, ujeti, prisvojiti si; zopet dobiti v roke

    ressaisir un fuyard zopet ujeti ubežnika
    la peur le ressaisit strah se ga je spet polastil
    se ressaisir zopet se polastiti, priti do (de quelque chose česa), figuré zopet se obvladati, priti k sebi, postati hladnokrven
    ressaisissez-vous! obvladajte se!
    il faillit éclater en sanglots, mais il s'est ressaisi skoraj je planil v jok, pa se je obvladal
  • retenir* [rətnir] verbe transitif zadrž(ev)ati, pridržati; ne izpustiti iz rok, brzdati (jezo); pomiriti (osebo); obdržati v spominu, zapomniti si; rezervirati (si); commerce odtegniti (sur od); juridique izjaviti se za pristojnega; verbe intransitif, familier zadrževati naravno potrebo

    se retenir obdržati se, obstati, oprijeti se (à za); obvladati se, zadržati se
    je ne vous retiens pas ne zadržujem vas, pojdite, če hočete
    je retiens difficilement les dates datume si težkó zapomnim
    retenez bien ceci dobro si to zapomnite!
    je le retiendrai zapomnil si ga bom!
    retenir l'attention, le regard pritegniti pozornost, pogled nase
    retenir ses cheveux par un ruban pritrditi si lase s trakom
    retenir sa langue brzdati svoj jezik
    retenir au lit (figuré) prikleniti na posteljo
    retenir ses larmes, sa colère zadrževati solze, požreti jezo
    retenir une place, une chambre rezervirati sedež, sobo
    retenir quelqu'un comme otage (ob)držati koga kot talca
    retenir son souffle, son haleine zadržati (trenutno) dih, sapo
    je ne sais ce qui me retient ne vem, kaj me pri tem ovira, drži nazaj
    retenir telle somme pour la Sécurité sociale, pour la retraite odtegniti neko vsoto za socialno zavarovanje, za pokojnino
    bien qu'il soit un bon skieur, il avait du mal à se retenir dans la descente čeprav je dober smučar, se je le s težavo obdržal na nogah pri spustu
    elle se retient pour ne pas pleurer ona zadržuje jok, solze
  • retenue [rətnü] féminin zadržanje; odtegljaj (od plače); mathématiques ostanek (za prenos); (šolski) zapor; zmernost; obvladanje samega sebe; skromnost; zajezitev, zajez; marine oporne vrvi, oporni kabli

    retenue sur le salaire pour la Sécurité sociale odtegljaj od plače za socialno zavarovanje
    retenue à la source davčni odtegljaj v trenutku, ko davčni obvezanec prejme svoj dohodek
    barrage à faible retenue d'eau pregrada s šibko zajezitvijo vode
    papier masculin qui a de la retenue papir, ki dobro zadrži tiskarsko črnilo
    avoir deux heures de retenue imeti dve uri šolskega zapora
    cette femme n'a aucune retenue dans sa conduite ta ženska se ne zna obvladati
    être en retenue biti v šolskem zaporu, biti pridržan po pouku
    mettre un écolier en retenue dati učencu šolski zapor
    retenue de marchandises à la douane, à la frontière zadržanje blaga na carini, na meji
  • strást passion moški spol , (silna) fureur ženski spol , fougue ženski spol , (bolestna) manie ženski spol , rage ženski spol ; figurativno ferveur ženski spol , ardeur ženski spol , chaleur ženski spol , feu moški spol , flamme ženski spol

    brez strasti dégagé (ali dénué, exempt) de passion, sans passion, placide, impassible
    s strastjo avec passion (ali ferveur, fureur)
    igralska strast passion du jeu
    potovalna strast passion de voyager (ali des voyages)
    pravdarska strast manie des procès
    uničevalna strast rage de destruction, vandalisme moški spol
    krotiti, obvladati svoje strasti maîtriser (ali dompter) ses passions
    v strasti se razvneti za se passionner pour
    popustiti svoji strasti se laisser aller à (ali emporter par) sa passion
  • surmonter [sürmɔ̃te] verbe transitif stopiti čez, nad; dvigati se (quelque chose nad čem)

    fiq premagati, odsttaniti s poti, obvladati
    se surmonter obvladati se, obvladati svoja nagnjenja
    surmonter l'attraction terrestre obvladati zemeljsko privlačnost
    surmonter des difficultés premagati težave
    surmonter sa colère, sa peur obvladati svojo jezo, svoj strah
    la chapelle est surmontée d'un dôme nad kapelo se dviga kupola
  • vaincre* [vɛ̃kr] verbe transitif zmagati, premagati

    vaincre ses rivaux premagati svoje tekmece
    vaincre une difficulté, un obstacle, la maladie, les tentations, ses passions premagati težavo, zapreko, bolezen, skušnjave, svoje strasti
    vaincre une résistance streti odpor
    se vaincre obvladati se
    vaincre quelqu'un en générosité prekašati koga v plemenitosti