Franja

Zadetki iskanja

  • arriver [arive] verbe intransitif dospeti (à do), priti, prihajati; aéronautique pristati; segati (à do); doseči (à quelque chose kaj); dotekati; uspeti; dogoditi se

    arriver à cheval prijahati
    arriver en voiture pripeljati se
    arriver par le train, en auto prispeti z vlakom, z avtom
    arriver en courant priteči
    il arrive que ... zgodi se, da ...
    cet enfant m'arrive déjà à l'épaule ta otrok mi pride že do ramen
    un malheur est vite arrivé nesreča je hitro tu
    arriver à échéance zapasti (o menici)
    arriver à expiration ugasniti, prenehati, postati neveljaven
    arriver à ses fins doseči svoj cilj
    cet homme veut à tout prix arriver ta človek hoče na vsak način uspeti (v življenju)
    cela ne m'est jamais arrivé to se mi še ni zgodilo
    cela peut arriver à tout le monde to se lahko vsakemu zgodi
    il lui arrive souvent de mentir on se često zlaže
    arriver à l'heure priti točno (po voznem redu)
    arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
    arriver à bon port dospeti nepoškodovan
    arriver en retard priti z zamudo, imeti zamudo
    n'arriver à rien nikamor ne priti
    j'arrive à (+ infinitif) posreči se mi, uspem
    il est arrivé un accident zgodila se je nesreča
    en arriver à (+ infinitif) (pr)iti tako daleč, da ...
    j'en arrive à me demander si ... sprašujem se celó, če ...
    y arriver do-, skončati, narediti, opraviti, familier shajati (z denarjem)
    arriver comme un chien dans un jeu de quilles (figuré) nenadoma in neprilično priti
    un malheur n'arrive jamais seul (proverbe) nesreča nikoli sama ne pride
  • aspiration [aspirasjɔ̃] féminin vdih(avanje), vsrkavanje, vsesavanje; figuré težnja, želja, stremljenje, aspiracija; grammaire pridih

    l'aspiration et l'expiration vdih in izdih
    tuyau masculin d'aspiration sesalna cev
    avoir de nobles aspirations imeti plemenite težnje
    l'aspiration d'un peuple à la liberté težnja naroda po svobodi
  • assaisonner [asɛzɔne] verbe transitif začiniti, zabeliti, napraviti okusno; familier ošteti, pokarati

    assaisonner la salade à l'huile et au vinaigre začiniti solato z oljem in kisom
    assaisonner la conversation zabeliti pogovor (z dovtipi ipd.)
  • assurance [asürɑ̃s] féminin gotovost, zaupanje v samega sebe; prepričanost, prepričanje, zagotovilo, zatrdilo, garancija, jamstvo; (trdno) zaupanje; zavarovanje (contre proti)

    assurance (contre les) accidents zavarovanje (z.) proti nezgodam
    assurance (sur les) automobiles avtomobilsko z.
    assurance aviation letalsko z.
    assurance de(s) bagages z prtljage
    assurance-capitalisation, assurance-épargne varčevalsko z.
    assurance (en cas de) décès z. za primer smrti
    assurance-chômage z. proti brezposelnosti
    assurance complémentaire dopolnilno z.
    assurance-corps kasko z.
    assurance des dégâts des eaux zavarovanje proti poplavam
    assurance de dommages z. proti škodi
    assurance des écoliers, des employés z. učencev, nameščencev
    assurance familiale družinsko z.
    assurance de fret z. tovora
    assurance contre la grêle z. proti toči
    assurance contre l'incendie z. proti požaru
    assurance immobilière z. nepremičnin
    assurance des invalides et survivants z. za invalide in preživele
    assurance-invalidité invalidsko z.
    assurance-maladie z. proti bolezni
    assurance maritime pomorsko z.
    assurance mobilière z. premičnin
    assurance mutuelle vzajemno z.
    assurance obligatoire obvezno z.
    assurance contre la pluie z. proti dežju
    assurance-rentes féminin rentno z.
    assurance à tous risques polno kasko z.
    assurance-sinistre z. proti škodi
    assurances pluriel sociales socialno z.
    assurance temporaire, à terme, assurance-risque riziko z.
    assurance-transports prevozno z.
    assurance des veuves et orphelins z. vdov in sirot
    assurance-vie, assurance sur la vie življenjsko z.
    assurance-vieillesse starostno z.
    assurance-vol, assurance contre le vol z. proti tatvini
    assurance contre le vol avec effraction z. proti vlomu
    agent masculin, employé masculin, montant masculin d'assurance zavarovalni agent, nameščenec, znesek
    conditions féminin pluriel d'assurance zavarovalni pogoji
    conclusion féminin d'une assurance sklenitev zavarovanja
    contrat masculin, période féminin; police féminin, prime féminin, valeur féminin d'assurance zavarovalna pogodba, doba, polica, premija, vrednost
    industrie féminin d'assurance zavarovalništvo
    insuffisance féminin d'assurance premajhno zavarovanje
    avoir de l'assurance biti samozavesten
    contracter, effectuer une assurance skleniti zavarovanje
    donner des assurances sur quelque chose dati zagotovila glede česa
    perdre son assurance zmesti se, izgubiti zaupanje vase
    parler avec assurance govoriti samozavestno
    résilier une assurance razdreti zavarovanje
    soutenir avec assurance z gotovostjo trditi
    toucher une indemnité d'assurance dobiti zavarovalno odškodnino
    veuillez agréer l'assurance de mes sentiments respectueux z odličnim spoštovanjem
  • attenant, e [atnɑ̃, t] adjectif mejni, soseden; ki se drži (česa), ki je zraven

    chambre féminin attenante sosedna soba
    la maison et le hangar attenant hiša in lopa, ki je zraven
    attenant à tik ob, tik pri
    être attenant à mejiti na
  • attitude [atitüd] féminin drža (telesa); ponašanje, zadržanje, vedenje; stališče, prisiljeno vedenje, poziranje, poza

    quelle est votre attitude à l'égard de ce problème? kakšno je vaše stališče glede tega problema?
    changer d'attitude spremeniti svoje stališče
    garder une attitude réservée rezervirano se zadržati
    prendre une attitude d'hostilité intransigeante zavzeti sovražno in nepopustljivo stališče
  • au fur et à mesure [ofüreamzür] istočasno in sorazmerno ali zaporedno; v isti meri, ustrezno; sproti

    regarde ces photos et passe-les-moi au fur et à mesure poglej te fotografije in mi jih sproti podajaj!
    au fur et à mesure qu'il avance dans son travail, il voit de nouvelles difficultés bolj ko napreduje pri svojem delu, večvidi novih težav
  • augmenter [ogmɑ̃te] verbe transitif povečati, povišati; verbe intransitif povečati se, narasti; podražiti se

    s'augmenter povečati se
    augmenter les salaires povišati mezde
    augmenter quelqu'un komu mezdo, plačo povišati
    j'ai é'té augmenté ce mois-ci ta mesec so mi zvišali plačo
    la population augmente chaque année prebivalstvo se poveča vsako leto
    aller en augmentant vse bolj se večati
    augmenter de volume povečati se v obsegu
    la vie augmente beaucoup življenjski stroški zelo naraščajo
    le papier, la salade a augmenté papir, solata se je podražil(a)
    son mal a augmenté njegova bolezen se je poslabšala
    édition féminin revue et augmentée pregledana in povečana izdaja
  • autre [otr] adjectif drug; drugačen; drugi

    d'un autre côté z druge strani
    de l'autre côté na drugi strani, onkraj
    autre part drugje
    d'autre part z druge strani, od drugod
    de part et d'autre z obeh strani
    il n'y a d'autre remède que ... ni drugega sredstva, kot da ...
    une autre fois, un autre jour drugikrat, enkrat drugič
    d'autres fois druge krati, drugače, sicer
    l'autre fois zadnjič, zadnjikrat
    l'autre jour ondan, onkrat, pred kratkim, nedavno
    en d'autres temps druge krati, sicer
    de temps à autre od časa do časa, tu pa tam
    tant d'autres toliko drugih
    qui d'autre? kdo drugi (pa)? koga drugega (pa)?
    quelqu'un d'autre nekdo drugi
    tout autre vsak drugi
    aucun autre, nul autre, personne (d') autre noben drug
    nous autres, nous partons mi gremo
    à d'autres! (familier) to pripoveduj(te) komu drugemu!
    entre autres (choses) med drugim
    l'un ... l'autre eden ... drugi
    l'un et l'autre eden kot drugi, oba
    c'est (tout) l'un ou (tout) l'autre ali eno ali drugo, srednjega ni
    ni l'un ni l'autre ne eden ne drugi
    l'un l'autre eden drugega, med seboj
    l'un dans l'autre eno z drugim, v celem
    d'un jour à l'autre iz enega dneva v drugega
    aimez-vous les uns les autres ljubite se med seboj!
    il y avait, entre autres, deux généraux, un député bili so tam, med drugimi, dva generala, en poslanec
    c'est (tout) autre chose to je nekaj (čisto) drugega
    parlons d'autre chose govorimo o čem drugem
    parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
    rien (d')autre nič drugega
    marcher l'un après l'autre, l'un avec l'autre l'un à côté de l'autre iti eden za drugim, eden z drugim, vštric
    il n'en fait jamais d'autres on često dela take (neumnosti), ne zna narediti drugače, ne more iz svoje kože
    il en sait bien d'autres on zna še kaj drugega
    j'en ai vu bien d'autres to še nič ni, sem še kaj drugega videl
    en voici bien d'une autre tu boste šele pogledali, se začudili
    vous en verrez bien d'autres še vse drugače stvari boste doživeli
    il est devenu autre postal je drugačen
    autre chose est promettre, autre chose est donner obljubiti in dati je dvoje
    autres temps, autres mœurs drugi časi, drugi običaji (navade)
  • avec [avɛk] préposition s, z; familier povrhu, s tem

    d'avec od
    et avec cela (ça), madame? sicer še kaj, gospa? (v trgovini)
    ils sont toujours l'un avec l'autre vedno sta skupaj
    avec la nuit ko pade noč
    se lever avec le jour vstati z dnevom
    être docile avec ses parents ubogati starše
    avec tout cela pri vsem tem, kljub vsemu temu
    tout s'arrange avec le temps sčasoma, v teku časa se vse uredi
    vous venez avec? (familier) greste z nami?
    faire connaissance avec quelqu'un seznaniti se s kom
    avec elle on ne sait jamais à quoi s'en tenir pri njej človek nikoli ne ve, pri čem je
    être bien, mal avec quelqu'un biti s kom v dobrih, slabih odnosih
    prendre des leçons avec quelqu'un imeti učne ure pri kom
    distinguer l'ami d'avec le flatteur razlikovati prijatelja od prilizovalca
    il a divorcé d'avec sa femme ločil se je od žene
    déjeuner d'avec du chocolat zajtrkovati čokolado
    il a pris son parapluie et il est parti avec vzel je svoj dežnik in odšel (z njim)
    avec cela que vous ne le saviez pas! (familier) neverjetno, nemogoče, da tega niste vedeli
    il est sorti sans manteau, et avec ça il était enrhumé šel je ven brez plašča in vrh tega je imel še nahod
  • avenant, e [avnɑ̃, t] adjectif prijazen, ustrežljiv

    à l'avenant ustrezno, podobno, prav tako (temu) primerno
    le cas avenant que v primeru da
    et le reste à l'avenant in tako vse ostalo
  • avion [avjɔ̃] masculin letalo, avion

    par avion z letalom, z letalsko pošto
    lettre féminin par avion z letalsko pošto poslano pismo
    avion ambulance, avion-hôpital masculin sanitetno letalo
    avion amphibie vodno in kopno, amfibijsko letalo
    avion d'assaut bojno letalo
    avion d'attaque en piqué strmoglavec, štuka
    avion bimoteur, monomoteur, quadrimoteur dvomotorno, enomotorno, štirimotorno letalo
    avion biplace, monoplace dvo-, enosedežno l.
    (avion) biplan masculin dvokrovno l.
    avion biréacteur dvomotorno reaktivno l.
    avion de bombardement bombnik
    avion de chasse, d'interception lovsko l.
    avion commercial, d'escorte, postal trgovsko, spremstveno, poštno l.
    avion-école masculin, avion d'entraînement, d'instruction šolsko letalo
    avion lanceur, porteur matično letalo
    avion d'observation opazovalno, izvidniško l.
    avion de première ligne frontno, borbeno l.
    avion publicitaire reklamno l.
    avion à réaction reaktivno l.
    avion de reconnaissance izvidniško l.
    avion remorqueur vlečno l.
    avion supersonique nadzvočno l.
    avion télécommandé, téléguidé daljnovodeno l.
    avion de tourisme, avion de transport turistično, prevozno l.
    avion de transport militaire, de troupes letalo za prevoz čet
    avion (de transport) de passagers potniško l.
    abri masculin contre avions protiletalsko zaklonišče
    attaque féminin par avions letalski napad
    défense féminin contre avions (D. C. A.) protiletalska obramba
    détection féminin des avions odkrivanje, opazitev letal
    équipage masculin, passagers masculin pluriel d'un avion posadka, potniki letala
    monter en avion stopiti v letalo
    prendre l'avion uporabiti letalo, peljati se z letalom, leteti
  • avoir2 [avwar] masculin imetje, premoženje

    doit et avoir pasiva in aktiva
    avoir total celotno imetje; aktiva
    avoir social družbeno, društveno premoženje
    établir un compte par doit et avoir napraviti bilanco
    porter une somme à l'avoir de quelqu'un komu vsoto zapisati v dobro
  • baiser1 [bɛze] verbe transitif poljubiti (quelqu'un à, sur koga na); populaire imeti spolne odnose (quelqu'un s kom); (populaire)

    se faire baiser biti zasačen
    il a copié son devoir et il s'est fait baiser prepisal je nalogo in so ga zasačili
    (argot, scolaire)

    on n'y baise rien ničesar ne razumemo
  • balance [balɑ̃s] féminin tehtnica (tudi astronomie); figuré ravnotežje, ravnovesje; commerce bilanca, zaključek; figuré negotovost, neodločenost; mreža za lov rakov

    balance de clôture zaključna bilanca
    balance du commerce trgovinska bilanca
    balance des forces dans le monde ravnovesje sil v svetu
    balance de précision, romaine, automatique precizna, rimska, avtomatska tehtnica
    aiguille féminin, plateaux masculin pluriel de la balance jeziček, skodeli tehtnice
    balance de caisse blagajniški zaključek
    balance d'un compte saldo
    balance de sortie zaključna bilanca
    la balance est favorable, en excédent bilanca je ugodna, aktivna
    la balance est défavorable, en déficit bilanca je neugodna, pasivna
    être en balance kolebati
    faire la balance napraviti bilanco
    faire pencher la balance en faveur de quelqu'un favorizirati koga
    faire pencher, incliner, emporter la balance (figuré) odločiti
    mettre, jeter un poids dans la balance tehtno, važno besedo reči
    mettre en balance (figuré) (pre)tehtati, kaj je za in kaj je proti
    peser dans la balance biti zelo pomemben, tehten, velike teže
    tenir la balance égale entre ... biti nepristranski med ...
    tenir quelqu'un en balance koga pustiti v negotovosti; nekaj pustiti nerešeno, neodločeno
    il a jeté toute son autorité dans la balance et il a emporté la décision nastopil je z vso svojo avtoriteto in dosegel odločitev
  • baratiner [-tine] verbe intransitif, verbe transitif, populaire govoričiti, besedičiti, čvekati, na dolgo in široko govoriti

    l'élève a baratiné le professeur pour éviter d'être puni učenec je na dolgo in široko govoričil profesorju, da bi se izognil kazni
  • bas, basse [bɑ, bɑs] adjectif nizek; majhen; dolnji, nižji; globoko ležeč; plitev; mračen (nebo); podrejen; mlad, nedoleten; histoire pozen; (slog) navaden, vulgaren; figuré podel, nizkoten

    à bas prix poceni
    à voix basse tiho, potihem
    au bas bout (de) na spodnjem koncu
    au bas automobilisme vsaj, najmanj
    en bas âge v nežni starosti
    en ce bas monde na tem svetu, na Zemlji
    Chambre féminin basse Spodnja zbornica
    coup masculin bas (sport) nizek (nedovoljen) udarec
    marée féminin basse oseka
    messe féminin basse tiha maša
    la partie basse de la ville nižji, spodnji del mesta
    basses cartes féminin pluriel nizke karte
    basses classes d'une école nižji, začetni razredi v šoli
    basse extraction, naissance, origine nizko poreklo
    basse latinité féminin pozna latinščina (4. in 5. stoletje)
    bas morceaux masculin pluriel meso II. vrste
    bas peuple nižje ljudstvo
    basse pression féminin nizek pritisk (vreme)
    basses terres féminin pluriel nižave
    le bas Rhin, la basse Seine dolnji Ren, dolnja Sena
    la Basse Carniole Dolenjska
    basse vengeance nizkotno, podlo maščevanje
    le Bas Empire rimsko cesarstvo po Konstantinu
    s'en aller, partir l'oreille basse (figuré) oditi ves poparjen
    avoir la vue basse biti kratkoviden
    faire main basse sur quelque chose seči po čem, polastiti se česa
    faire parler quelqu'un d'un ton plus bas (figuré) koga utišati
    le jour est bas dan gre h kraju
  • battre* [batr]

    1. verbe transitif tolči, bíti, (na)tepsti; mlatiti, iztepati (preprogo), udarjati; kovati; pobiti; mešati (karte); raztepati (jajce)

    battre le beurre mesti, delati surovo maslo
    battre en brèche napraviti vrzel, luknjo (le mur v zidu); figuré napasti
    battre le briquet prižgati vžigalnik
    battre les buissons skušati kaj dobiti
    battre la grosse caisse (figuré) delati reklamo
    battre les cartes mešati karte
    battre la campagne prehoditi in preiskati pokrajino, figuré imeti zmedene pojme, zmedeno govoriti
    battre quelqu'un à coups de poing, de bâton, de pied (pre)tepsti koga s pestmi, s palico, obrcati koga
    battre l'ennemi (à plate couture) (popolnoma) poraziti sovražnika
    battre la flemme (figuré, familier) lenariti
    battre les forêts, la région prehoditi in preiskati gozdove, pokrajino
    battre la mesure udarjati, dajati takt
    battre à mort do smrti pretepsti
    battre monnaie kovati denar
    battre les oreilles de quelqu'un na ušesa komu trobiti
    battre le pavé pohajkovati, postopati
    battre comme plâtre pošteno premlatiti
    battre son plein biti na višku, v polnem razmahu
    battre un record potolči rekord
    battre la (ali en) retraite trobiti k umiku, umakniti se
    battre la semelle topotati, udarjati ob tla z nogami (da bi si jih ogreli)
    battre le (ali du) tambour udarjati na boben, bobnati
    battre les vitres udarjati ob šipe (toča, dež)
    il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) kuj železo, dokler je vroče

    2. verbe intransitif trkati, udarjati, biti, loputati; teči (stroj)

    battre des ailes plahutati (s krili)
    battre de l'aile (figuré) biti bolan; biti slabo razpoložen, slabo iti (posli)
    battre à coups réguliers enakomerno biti (ura, srce)
    battre des œufs en neige raztepsti jajca v sneg
    battre froid à quelqu'un komu hrbet obrniti, odbiti koga
    battre des mains ploskati
    battre des paupières mežikati
    battre pavillon français pluti pod francosko zastavo
    le cœur me bat srce mi močno bije
    cette nouvelle me fit battre le cœur ob tej novici mi je začelo srce močneje biti
    mes tempes battent v sencih mi kljuva
    mes cils battent trepalnice mi trzajo

    3.

    se battre tepsti se, boriti se (avec, contre quelqu'un s kom, proti komu); pretepati se
    prêt à se battre pripravljen za boj
    se battre les flancs (figuré) zaman ali za majhen uspeh vse sile napenjati
    je m'en bats l'œil (populaire) se požvižgam na to, to mi je vseeno
    se battre à coups de poing obdelovati se s pestmi
    se battre en duel dvobojevati se
  • beau ali bel, belle [bo, bɛl] adjectif lep, čeden, zal, krasen; stasit, postaven; izvrsten; dober; eleganten, čedno oblečen; veder, jasen (vreme)

    tout beau! kar, le počasi!
    de plus en plus beau vedno bolje, lepše
    de plus belle znova, še močneje
    un beau jour nekega (lepega) dne
    le beau sexe lepi spol, ženske
    un bel âge lepa, visoka starost
    une belle main (figuré) lepa pisava
    la mer est belle morje je mirno
    à la belle étoile na prostem, pod milim nebom
    pour les beaux yeux de quelqu'un nesebično, iz nesebičnosti
    le beau monde odlična, fina družba
    un beau monsieur lepo oblečen, fin gospod
    bel esprit duhovit, bistroumen človek
    belle plume (figuré) sijajen pisatelj
    un beau joueur igralec, ki zna izgubljati brez jeze
    en voilà une belle demande! kakšno bedasto vprašanje!
    la belle affaire! prava reč!
    un bel égoïste velik sebičnež
    belle gifle féminin krepka klofuta
    beau papier (commerce) prvovrsten papir
    (ironično)

    de belles paroles lepe, prazne besede
    bel et bien nedvomno, gotovo
    tout cela est bel et bien, mais ... vse to je dobro in lepo, toda ...
    au beau milieu (de) prav v sredini, sredi
    avoir beau faire quelque chose zaman kaj delati
    vous avez beau rire vi se lahko smejete
    avoir beau jeu z lahkoto kaj doseči, v čem uspeti
    il y a beau temps de cela lep čas, dolgo je že od tega
    l'avoir belle imeti ugodno priložnost
    s'arrêter au beau milieu de la route ustaviti se prav sredi ceste
    j'en apprends de belles lepe stvari izvem, slišim
    vous me la baillez belle (figuré) norčujete se iz mene
    en conter, en dire de belles à quelqu'un natvesti komu kaj
    dévorer, manger à belles dents hlastno, pohlepno jesti
    être dans de beaux draps biti v stiski, v zadregi, v slabem položaju
    il n'est pas beau (de dire ...) ne spodobi se (reči ...)
    l'échapper belle za las, srečno pete odnesti
    en dire de belles sur quelqu'un (ironično) lepe stvari o kom pripovedovati
    il fait beau lepo (vreme) je
    il fait beau (de savoir) prijetno, tolažilno, razveseljivo je (vedeti)
    cela te fera une belle jambe lep kos boš prišel naprej s tem
    se faire beau lepo se obleči
    il s'est fait beau lepo se je oblekel
    il en fait de belles (familier) lepe (stvari) počenja, neumnosti dela, pošteno ga lomi
    la manquer belle zamuditi ugodno priložnost
    mourir de sa belle mort umreti naravne smrti
    présenter quelque chose sous un beau jour prikazati kaj v lepi, ugodni luči
    voir tout en beau videti vse skozi rožnata očala
  • bénéfice, populaire bénef [benefis, benɛf] masculin dobiček; korist; dohodek; prihranek; ugodnost; pravica, privilegij

    bénéfices de l'année letni prebitek
    bénéfice brut, net bruto, neto dobiček
    bénéfice des circonstances attenuantes pravica do olajševalnih okolnosti
    bénéfices pluriel commerciaux, industriels poslovni dobiček
    bénéfice ecclésiastique (cerkvena) nadarbina, beneficij, prebenda
    bénéfice d'exploitation prometni dobiček
    bénéfice de gestion prihranek pri upravnih stroških
    bénéfice de placement dobiček iz naložb kapitala
    bénéfice du pauvre pravica, privilegij revnih
    sous bénéfice d'inventaire s pridržkom naknadne preveritve
    distribution féminin d'un bénéfice, répartition féminin de bénéfice delitev dobička
    excédent masculin de bénéfice presežek v dobičku
    impôt masculin sur les bénéfices davek na dobiček, na dohodke
    marge féminin de bénéfice (brut) marža, razlika med prodajno in kupno ceno
    part féminin de bénéfices delež na dobičku
    participation féminin aux bénéfices udeležba pri dobičku
    donner un spectacle au bénéfice de prirediti predstavo v korist ...
    être intéressé aux bénéfices biti udeležen pri dobičku
    faire de beaux bénéfices, (populaire) faire du bénef doseči (lep) dobiček
    il a été élu au bénéfice de l'âge bil je izvoljen, ker je bil najstarejši
    rapporter des bénéfices donašati dobiček