Franja

Zadetki iskanja

  • pisseur, euse [-sœr, öz] masculin, féminin oseba, ki mnogo urinira

    pisseur de copie zelo ploden, slab časnikar ali pisatelj
  • polystyle [-stil] adjectif mnogo-, večstebrn
  • prolifique [-fik] adjectif hitro se množeč; ploden; rodoviten, ki ima mnogo otrok; ki mnogo piše (objavlja)

    remède masculin prolifique, prolifique masculin hormonski preparat
  • sarmenteux, euse [-mɑ̃tö, z] adjectif vitičast, ki poganja mnogo vitic
  • vagabond, e [vagabɔ̃, d] adjectif potepuški, klateški; nestalen; neurejen; masculin potepuh, klatež; oseba, ki mnogo potuje

    mener une vie vagabonde neprestano biti na potovanjih, potepati se
    jeune vagabond huligan, begovec, potepušček, potepinček
  • abattre* [abatr] verbe transitif podreti, po-, zrušiti, na tla zbiti, pobiti, ubiti; sestreliti (letalo); utruditi, izčrpati, odvzeti moč, energijo, veselje, upanje, pogum; demoralizirati

    s'abattre po-, zrušiti se, zgruditi se, pasti na, planiti na; poleči se
    abattre un arbre, un mur podreti drevo, zid
    abattre de la besogne opraviti mnogo dela, vneto se lotiti dela ali posla, mnogo in uspešno delati
    abattre des kilomètres požirati kilometre
    abattre à l'explosif razstreliti
    abattre les tentes podreti šotore
    abattre un cheval blessé pobiti ranjenega konja
    abattre les feux priviti luči (avtomobila)
    abattre son jeu položiti karte pred koncem igre
    abattre quelqu'un ubiti koga s strelnim orožjem, ustreliti ga
    deux chasseurs ont été abattus dve lovski letali sta bili sestreljeni
    cette fièvre l'a abattu ta vročica ga je čisto izčrpala
    les sauterelles se sont abattues sur les récoltes kobilice so planile na poljske pridelke
    se laisser abattre izgubiti pogum
  • abreuver [abrœve] verbe transitif napajati, napojiti, namočiti

    s'abreuver napajati se (de quelque chose s čim), obilo piti, žejo si utešiti (o živalih), žlampati
    abreuver un troupeau napajati čredo
    abreuver quelqu'un de chagrins komu mnogo žalosti pripraviti
    abreuver d'outrages, de compliments obsuti, obsipati z žaljivkami, s komplimenti
    abreuvé de larmes ves objokan, v solzah
    terre féminin abreuvée d'eau z vodo napojena zemlja
  • amincir [amɛ̃sir] verbe transitif (s)tanjšati; napraviti vitkejšega, pomladiti; verbe intransitif postati vitkejši

    robe féminin amincissante obleka, ki dela(osebo) vitkejšo
    elle a beaucoup aminci postala je mnogo bolj vitka
    s'amincir postati tanjši, stanjšati se
  • appelé [aple] adjectif (v)poklican; masculin vojaški vpoklicanec; poklicanec

    être appelé à faire quelque chose morati kaj napraviti
    beaucoup d'appelés et peu d'élus mnogo poklicanih in malo izvoljenih
  • attendre* [atɑ̃dr] verbe transitif čakati, pričakovati, familier nestrpno čakati (après quelqu'un koga)

    attendre après quelque chose potrebovati kaj
    s'attendre à quelque chose nadejati se česa, računati s čim, pričakovati kaj
    attendre l'autobus sous la pluie čakati na avtobus v dežju
    attendre l'occasion favorable čakati na ugodno priliko
    aller attendre quelqu'un à la gare iti po koga na postajo
    (se) faire attendre pustiti (se) čakati
    il se fait attendre dolgo ga ni
    attendre beaucoup de quelqu'un mnogo od koga pričakovati, mnogo si od njega obljubljati
    attendez (donc)! trenutek! poslušajte (no, vendar)!
    attendez-vous-y! zanesite se na to!
    on peut s'attendre à tout vse lahko pričakujemo
    le résultat ne se fit pas attendre posledice niso izostale
    j'attends que ça soit fini čakam, da bo tega konec
    je n'attends pas après votre aide ne potrebujem vaše pomoči, ne čakam na vašo pomoč
    je m'attendais un peu à vous voir malo sem pričakoval, računal s tem, da vas bom videl
  • autrement [otrəmɑ̃] adverbe drugače; sicer

    autrement dit drugače rečeno
    il n'en est pas autrement avec moi z mano ni nič drugače
    cela n'est pas autrement utile to ni posebno koristno
    ceci est tout autrement important to je mnogo bolj važno
    elle est autrement (plus) belle que sa cousine ona je neprimerno lepša kot njena sestrična
  • avoir*1 [avwar] verbe transitif imeti (v posesti); dobiti

    j'ai faim, soif lačen, žejen sem
    j'ai froid zebe me
    j'ai chaud toplo, vroče mi je
    n'avoir pas le sou, pas un centime, (populaire) pas un radis prebite pare ne imeti
    j'ai à écrire une lettre moram pisati pismo
    avoir de quoi biti premožen
    avoir de quoi vivre imeti dovolj sredstev za življenje
    avoir l'oreille fine dobro slišati, imeti dober (po)sluh
    le mur a trois mètres de haut zid je tri metre visok
    avoir du courage imeti pogum, biti pogumen
    avoir le cœur sur la main biti odkritosrčen
    avoir qualité pour biti upravičen do, pooblaščen za
    avoir besoin de quelque chose potrebovati kaj
    avoir un grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
    j'ai envie (de quelque chose) hoče se mi (česa), ljubi se mi (kaj)
    j'ai mal à la tête glava me boli
    avoir l'estomac, le ventre creux biti lačen ko volk; imeti prazen želodec
    avoir commerce avec quelqu'un občevati s kom
    vous n'avez qu'à sonner treba vam je samo pozvoniti, samo pozvonite
    je n'ai que faire de ce livre nimam kaj početi s to knjigo
    il a eu son bachot naredil je svoj bakalavreat (maturo)
    quel âge avez-vous? koliko ste stari?
    il a 20 ans star je 20 let
    avoir lieu vršiti se
    avoir le prix dobiti nagrado
    avoir quelqu'un zalotiti koga; prevarati, premagati koga; prepričati koga
    il nous aura (figuré) v žep nas bo vtaknil
    se faire, se laisser avoir pustiti se premagati ali prevarati
    qu'est-ce qu'il a? kaj ima? kaj mu je?
    j'en ai assez, (familier) marre, j'en ai plein le dos dovolj mi je tega, naveličan sem tega
    en avoir à, après, contre quelqu'un biti jezen na koga, hudovati se na koga
    contre qui, à qui en a-t-il kdo mu je kaj naredil? na koga se jezi?
    en avoir dans l'aile biti zadet (tudi figuré); biti zaljubljen
    il en a pour 100 dinars plačal je 100 din
    il en a eu pour son argent dobro je kupil
    j'en ai par-dessus la tête tega mi je čez glavo dovolj
    j'en ai pour cinq minutes pet minut bom rabil za to
    il y a (tu) je, sta, so
    il y a beaucoup de monde veliko ljudi je (tu)
    il n'y a pas de quoi prosim! ni za kaj!
    qu'est-ce qu'il y a? kaj pa je?
    y a-t-il loin d'ici? je daleč od tod?
    combien de temps y a-t-il qu'il est arrivé? koliko časa je (že), kar je prišel?
    il y a trois mois pred tremi meseci
    il n'y en a que pour lui on zavzema mnogo mesta, govori se le o njem, ukvarjajo se le z njim
  • baisser [bɛse] verbe transitif znižati, spustiti (dol); povesiti; utišati (radio); verbe intransitif znižati se, upasti, pojemati; oslabeti, pešati, popustiti

    se baisser pripogniti se, skloniti se
    baisser les prix znižati cene
    baisser l'oreille (figuré) povesiti glavo
    baisser les bras priznati svoj poraz v borbi, v tekmi; ne se večboriti
    baisser le nez biti zmeden, osramočen
    baisser pavillon devant quelqu'un (figuré) priznati svoj poraz
    baisser le ton (figuré) znižati ton, postati manj aroganten
    ma vue baisse vid mi peša
    il a bien baissé moči mu zelo pešajo, gredo h koncu
    le baromètre baisse barometer pada
    le vin a baissé cena vina je padla
    se jeter tête baissée contre l'obstacle slepo, brez premisleka se vreči proti zapreki
    il n'y a qu'à se baisser pour les ramasser, pour en prendre tega je mnogo, velika množina, na pretek
  • battage [-taž] masculin mlatev; tolčenje; figuré, familier pretirana, hrupna reklama

    faire beaucoup de battage autour de quelque chose mnogo hrupa delati za kaj
  • bourse [burs] féminin denarnica, mošnja; denar; štipendija; commerce borza; (lovska) mreža; pluriel, vulgairement modnik, mošnja

    bourse d'études študijska štipendija
    bourse du travail borza dela; zborovanje članov raznih sindikatov istega mesta ali pokrajine
    cotation féminin en bourse notiranje na borzi
    cours masculin de bourse borzni tečaj
    la Bourse a monté, a baissé tečaji na borzi so se dvignili, so padli
    sans bourse délier ne da bi kaj potrošili, brez vsakih stroškov, zastonj
    la bourse ou la vie! denar ali življenje!
    avoir la bourse plate, légère biti na tesnem z denarjem, biti suh
    avoir la bourse ronde, bien garnie imeti mnogo denarja
    faire appel à la bourse de quelqu'un koga za denar prositi
    faire bourse à part, commune imeti ločeno, skupno blagajno
    loger le diable dans la bourse (figuré) imeti kačo v žepu, biti brez denarja
    ouvrir sa bourse à ses amis denarno pomagati prijateljem, posoditi jim denar
    spéculer, jouer à la bourse špekulirati na borzi
    tenir les cordons de la bourse voditi blagajno, razpolagati z denarjem
  • brasser [brase] verbe transitif variti (pivo); pripraviti (mošt); mešati

    brasser la salade mešati solato
    brasser les cartes mešati karte; figuré skrivaj snovati (spletke)
    brasser des affaires mnogo poslov (bežno) opravljati
    brasser de l'argent imeti mnogo denarja in ga uporabljati za številne finančne posle
    brasser une intrigue kovati spletko
    brasser l'eau kaliti vodo
    se brasser (po)mešati se
  • brouillé, e [bruje] adjectif skregan, sprt; meglen, oblačen (vreme); nejasen (slika); zmešan (karte); kalen, moten (tekočina, pogled); móten, z motnjami (radio); figuré zmešan, zmeden

    être brouillé avec quelqu'un biti skregan s kom
    vous êtes brouillé avec l'orthographe skregani ste s pravopisom, delate mnogo pravopisnih napak
    être brouillé avec le bon sens biti skregan z zdravo pametjo, ne biti pri pravi pameti
    œuf masculin brouillé umešano jajce
  • chemin [šəmɛ̃] masculin pot; steza; sredstvo, način; tekač (preproga)

    chemin battu shojena pot (tudi figuré)
    chemin carrossable vozna pot
    chemin côtier obalna pot
    chemin creux pot skozi sotesko
    chemin de (la) croix križev pot
    chemin des écoliers (figuré) najdaljša pot
    chemin d'escalier preproga, tekač po stopnicah
    chemin de fer železnica
    par chemin de fer po železnici, z železnico
    prendre le chemin de fer peljati se z železnico
    chemin de fer aérien, suspendu, à suspension vzpenjača
    de fer à crémaillère železnica na zobatih tračnicah
    chemin de fer d'exploitation rudniška železnica
    chemin de fer funiculatre žična železnica
    chemin de fer métropolitain mestna železnica
    chemin de fer de montagne gorska železnica
    chemin de fer souterrain podzemeljska železnica
    chemin de fer surélevé nadcestna železnica
    chemin de fer à voie normale, à voie étroite normalnotirna, ozkotirna železnica
    chemin ferré z gramozom, s prodom posuta pot
    chemin forestier gozdna pot
    chemin montant klanec
    chemin du paradis strma pot (tudi figuré)
    chemin de piétons pešpot
    chemin de roulement (aéronautique) vzletna, pristajalna steza
    chemin rural poljska pot
    chemin sinueux, serpentant, tortueux pot v serpentinah
    chemin de table podolžen namizni prtič
    chemin de traverse prečna pot
    chemin vicinal občinska pot
    chemin du village pot, ki pelje v vas
    en chemin, chemin faisant med potjo, spotoma
    par voie et par chemin z vsemi sredstvi
    vieux comme les chemins zelo star
    bout masculin de chemin kos poti
    coude masculin, tournant masculin du chemin zavoj, ovinek poti
    croisée féminin de chemins razpotje, križišče
    grand chemin glavna prometna cesta
    voleur masculin de grand chemin cestni ropar
    deux heures de chemin dve uri hoda
    aller son (droit) chemin iti svojo pot, ne se pustiti zavesti
    aller son grand chemin (figuré) ne iti po ovinkih
    aller son (petit bonhomme de) chemin tiho iti svojo pot
    ne pas y aller par quatre chemins ravnati odkrito in pošteno
    s'arrêter à mi-chemin (figuré) ustaviti se na pol pota
    demander le chemin vprašati za pot
    s'écarter du droit chemin (figuré) zaiti na kriva pota
    emprunter un chemin uporabljati pot
    être en chemin de nameravati
    être dans le bon chemin biti na pravi poti, prav ravnati
    être en bon chemin (figuré) biti na najboljši poti, dobro napredovati
    être sur le chemin de quelqu'un biti komu napoti
    être, aller toujours par voie et par chemin biti vedno na potovanjih
    faire, abattre du chemin precejšnjo pot za seboj imeti
    faire la moitié du chemin (figuré) na pol poti priti nasproti
    faire son chemin iti svojo pot, imeti uspeh, napraviti lepo kariero
    se frayer, s'ouvrir son, le chemin (figuré) pot si utreti; dati zgled
    se mettre en chemin iti na pot
    passer son chemin iti naprej, ne se ustavljati
    rebrousser chemin iti po poti nazaj, obrniti se
    rester en chemin ostati na poti
    tromper le chemin pot si skrajšati, napraviti si pot prijetnejšo
    se tromper de chemin zaiti, zabloditi
    trouver des pierres en son chemin naleteti, zadeti na težave
    tout chemin mène à Rome vse poti vodijo v Rim, figuré mnogo je načinov, da pridemo do cilja
    qui trop se hâte reste en chemin (proverbe) prevelika naglica samo škoduje
  • chose [šoz] féminin

    1. stvar, predmet, reč; zadeva; dejstvo; stvarni, dejanski položaj; dogodek, okolnost; okoliščina; lastnina, posest; familier oné, onegá

    2.

    un peu chose, tout chose večali manj zmeden, zbegan, v zadregi, perpleksen, imajoč komičen občutek
    autre chose nekaj drugega
    avant toute chose predvsem, zlasti
    de deux choses l'une ena od dveh stvari ali dveh možnosti
    bien des choses mnogo pozdravov (na koncu pisma)
    chaque chose en son temps vse ob svojem času
    par la force des choses neizogibno, nujno, po sili razmer
    maintes choses marsikaj
    la même chose ista stvar, isto
    pas grand-chose, peu de chose ne mnogo, malo; nič posebnega
    quelque chose nekaj
    quelque chose comme približno, okoli
    quelque chose que kar koli
    choses communes skupno imetje
    chose infaisable nemogoča stvar
    chose jugée dokončno sojena stvar, sodnikova odločitev
    chose sans maître stvar brez gospodarja, brez lastnika
    choses mobilières, immobilières premičnine, nepremičnine
    les choses les plus nécessaires najpotrebnejše
    de prix dragocenost
    chose publique javna, splošna blaginja; država, državne stvari
    état masculin des choses dejansko, stvarno stanje
    leçon féminin de choses nazorni pouk
    M. Chose gospod Ta in ta
    un pas grand chose (familier) ne preveč inteligenten človek
    acquérir l'autorité de la chose jugée dobiti pravnomočje
    aller au fond des choses iti stvarem do dna
    appeler les choses par leur nom imenovati stvari z njihovimi imeni, reči bobu bob
    avoir quelque chose avec quelqu'un jeziti se na koga
    se croire quelque chose imeti se za pomembnega
    dire le mot et la chose odkrito povedati
    dites-lui bien des choses de ma part lepo ga pozdravite v mojem imenu
    être de quelque chose à quelqu'un biti, pomeniti komu kaj
    être pour quelque chose dans biti udeležen, svoje prste pri čem imeti
    être dans l'ordre des choses biti čisto v smislu naravnih zakonov
    être tout chose ne se dobro počutiti, imeti komičen občutek, biti nem (od zmedenosti, osuplosti itd.)
    c'est chose faite stvar je opravljena
    voilà où en sont les choses tako stoje stvari
    les choses n'iront pas loin to ne bo dolgo trajalo
    ne pas faire les choses à moitié ne biti polovičarski
    faire bien les choses ne skopariti pri povabljenih gostih
    faire sa chose de quelqu'un popolnoma si koga podrediti
    parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
    prendre quelque chose (familier) dobiti jih (batine)
    regarder les choses en face stvarem v obraz gledati
    il y a quelque chose comme une semaine tega je kak teden dni
  • cité [site] féminin mesto; mestno naselje

    Cité stari del mesta (često z utrdbami)
    cité ouvrière, universitaire, hospitalière delavski, študentovski, bolnišniški del mesta
    cité lacustre (histoire) stavbe na koleh, kolišče
    cité céleste (religion) nebeško kraljestvo
    cité futur raj
    droit masculin de cité domovinska pravica
    cité d'urgence naselbina iz zasilnih domov
    cité-modèle féminin vzorno mesto
    cité jardin mesto z mnogo zelenja
    la vie dans une grande cité življenje v velemestu
    île féminin de la Cité prvotni Pariz na otoku Seine