Franja

Zadetki iskanja

  • intention [ɛ̃tɑ̃sjɔ̃] féminin namen, namera, naklep, volja, cilj

    avec intention namenoma, namerno
    bonne, mauvaise intention dober, slab namen
    à l'intention de quelqu'un komu v prid, v čast
    à cette intention v ta namen
    à mauvaise intention v zli nameri
    sans intention nenamerno
    avoir l'intention de imeti namen, nameravati
    avoir de bonnes intentions envers quelqu'un imeti s kom dobre namene, dobro misliti s kom
    avoir de mauvaises intentions imeti zle namene
    ce n'est nullement mon intention še ne mislim ne na to
    donner une fête à l'intention de quelqu'un prirediti slavnost komu (v čast)
    il n'est pas dans mon intention de ... ni moj namen, da bi ...
    nourrir des intentions perfides imeti zahrbtne namene
    faire un procès d'intention à quelqu'un koga tožiti zaradi njegovih (domnevanih) naklepov
    prier à l'intention des disparus moliti za pogrešance
    taire ses intentions molčati o svojih naklepih
    (juridique) intention de lucre dobičkaželjen namen
    l'enfer est pavé de bonnes intentions (proverbe) mnogo dobrih sklepov pride do slabih (negativnih) rezultatov
  • laisser [Iɛse] verbe transitif po-, pre-, za-pustiti; preiti, zamolčati

    avoir le prendre et le laisser imeti izbiro
    c'est à prendre ou à laisser ali to vzamete ali pa ne (druge izbire ni)
    ne pas laisser de ne opustiti, ne nehati
    laisser en blanc pustiti belo, prazno, nepopisano
    laisser voir pokazati
    laisser pour compte (commerce) dati zopet na razpolago
    laisser tomber spustiti(na tla)
    laisser de côté, à part pustiti ob strani
    laisser à désirer ne popolnoma zadovoljiti
    ne rien laisser au hasard ničesar ne prepustiti slučaju
    laisser à penser dati misliti
    laisser faire, dire pustiti koga, da dela, govori, kar hoče
    ne pas laisser de faire quelque chose ne zamuditi kaj napraviti
    cette réponse ne laisse pas de m'étonner ta odgovor me res preseneča
    laisser dormir (figuré) pustiti pri miru
    laisser tranquille pustiti na miru
    laisser à entendre, à comprendre dati razumeti
    se laisser prepustiti se
    se laisser aller zanemariati se
    se laisser aller à spozabiti se
    se laisser dire pustiti si reči, dopovedati
    se laisser faire ne se upirati, pristati na
    se laisser tout faire ničemur se ne upirati, vse prenesti, potrpeti
    se laisser faire une douce violence upirati se navidezno in končno popustiti
    laisser là pustiti na cedilu
    laisser quelqu'un libre de faire quelque chose komu na voljo pustiti, da kaj naredi
    laisser passer pustiti kaj iti mimo, pustiti, da se kaj godi
    se laisser porter par le courant (figuré) plavati s tokom
    laisser sa vie, (populaire) ses os, sa peau, ses bottes umreti
    je vous laisse (familier) (zdaj) grem
    laissez (donc)! pustite (vendar) to!
    cela ne laisse pas d'être dangereux to je kljub temu (prej ko slej), to ostane še vedno nevarno
    cela se laisse manger, entendre to se da jesti, slišati
    il faut bien faire et laisser dire delaj prav in ne boj se nikogar
    il m'a laissé en plan, en rade (familier) pustil me je na cedilu
    laisser des plumes dans une affaire (familier) mnogo izgubiti v kaki zadevi
  • lendemain [lɑ̃dmɛ̃] masculin jutrišnji dan, naslednji dan

    le lendemain naslednjega dne
    le lendemain matin drugi (naslednji) dan zjutraj
    au lendemain de l'armistice takoj po premirju
    triste comme un lendemain de fête zelo dolgočasen, brezupen
    sans lendemain (figuré) brez posledic, kratkotrajen
    du jour au lendemain (figuré) čez noč, nenadoma
    l'affaire aura de sombres lendemains zadeva bo imela slabe posledice
    il n'y a pas de bonne fête sans lendemain vsega je enkrat konec
    changer d'opinion du jour au lendemain čez noč spremeniti svoje mnenje
    prendre des décisions sans lendemain sprejemati kratkotrajne odločitve
    songer, penser au lendemain misliti na prihodnost
  • lógičen logique, conséquent

    logična analiza analyse ženski spol logique
    logično izražanje misli expression ženski spol logique de la pensée
    logični sklep, zaključek conclusion ženski spol logique
    ne misliti logično ne pas avoir d'esprit de suite
    logično logiquement, conséquemment
  • loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)

    au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
    de loin od daleč, iz daljave
    de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
    du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
    ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
    non loin de ne daleč od
    plus loin dljè, dljè nazaj
    loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
    loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
    aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
    aller, mener loin imeti velike posledice
    ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
    aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
    être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
    être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
    être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
    être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
    mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
    porter loin daleč segati
    voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
    ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
    il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
    il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
    loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
    loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
    loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
    pas à pas on va loin počasi se daleč pride
    loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca
  • malice [malis] féminin zloba, hudobija; lokavost, zahrbtnost; surovost, grde besede; hudobnost, surovo dejanje; zasmehovanje; škodoželjnost

    sans (y entendre) malice brez zlobe
    par pure malice iz gole, čiste, same zlobe
    malice cousue de fil blanc prevečvidna zvijača, da je ne bi mogli preprečiti
    ne pas entendre malice à quelque chose nič hudega pri čem ne misliti
    faire des malices à quelqu'un zagosti jo komu
  • mine1 [min] féminin izraz obraza, obraz, videz; pluriel gibi obraza; spodbujajoči pogledi

    de belle mine dobrega, lepega videza
    rôti masculin de belle mine pečenka, ki je videti slastna
    sur sa mine na njegov poštén obraz
    mine patibulaire obešenjaški obraz
    il a la mine de ... (čisto) tak je videti, kot da ...
    avoir de la mine delati dober vtis, nekaj predstavljati
    il a bonne mine videti je zdrav, zdravega videza je; figuré videti je smešen
    il n'a pas la mine d'un malade ni videti bolan
    il a une mine effrayée, étonnée videti je prestrašen, začuden, kazati prestrašen, začuden obraz
    avoir une mine joyeuse žareti čez cel obraz
    avoir la mine longue napraviti dolg obraz
    il a mauvaise mine slab, nezdrav je videti; ne dela dobrega vtisa
    faire la mine skremžiti se, namrdniti se
    faire la mine à quelqu'un neprijazno koga sprejeti, z njim ravnati
    faire des mines spogledovati se, koketirati
    faire des mines à quelqu'un namigovati komu, vzpodbudno ga gledati
    faire mine de ... delati se, kot da ...
    ne faire mine de ... ne misliti na to, da ...
    faire bonne mine à quelqu'un biti prijazen, ljubezniv s kom
    faire bonne mine à mauvais jeu ne kazati nevolje, molče požreti (kaj neprijetnega)
    faire grise mine hladno sprejeti
    faire mauvaise, grise, froide, triste mine à quelqu'un biti neprijazen, odklonilen do koga
    juger sur la mine sodai po zunanjosti
    ne pas payer de mine s svojim videzom ne navdajati z zaupanjem
    ce restaurant ne paie pas de mine, mais on y mange bien ta restavracija na zunaj ni videti kaj posebnega, a jé se dobro v njej
    ça ne paie pas de mine to nima dobrega videza, ni videti dobro
  • or1 [ɔr] masculin zlato, figuré bogastvo, denar

    en or iz zlata, zlat
    pièce féminin d'or zlatnik
    or en barre zlato v palici
    or filé zlata nit
    à prix d'or za visoko ceno
    la soif de l'or žeja po bogastvu
    affaire féminin d'or zelo ugoden posel, kupčija
    pas pour tout l'or du monde, ni pour or ni pour argent za nič na svetu ne
    afflux masculin d'or dotok zlata
    âge masculin d'or zlata doba
    cœur masculin d'or zlato srce
    couverture féminin d'or zlato kritje
    étalon masculin or zlata veljava
    jaune d'or zlato rumen
    livre masculin d'or zlata knjiga
    lettres féminin pluriel d'or zlate črke
    réserve féminin d'or zlata rezerva
    adorer le veau d'or (figuré) malikovati zlato tele, misliti le na obogatenje
    acheter, vendre au poids d'or zelo drago kupiti, prodati
    dire, parler d'or reči, kar je primerno, zelo pametno govoriti
    jeter l'or à pleines mains (figuré) denar skozi okno metati
    nager dans l'or, être tout cousu d'or plavati v denarju, imeti denarja ko listja in trave
    payer au poids de l'or zelo drago plačati
    promettre des monts d'or (figuré) zlate gradove obljubljati
    rouler sur l'or (figuré) valjati se v zlatu, imeti denarja ko listja in trave
    tout ce qui brille (ali reluit) n'est pas or ni vse zlato, kar se sveti
    faire un pont d'or (figuré) komu ponuditi bogato plačilo, nagrado
  • oublier [ublije] verbe transitif pozabiti, zanemariti, spregledati

    oublier une date pozabiti, spregledati datum
    oublier l'heure pozabiti na uro, na čas
    faire oublier zasenčiti
    mettre quelque chose au rang des péchés oubliés ne več misliti na kaj
    s'oublier spozabiti se; hoté zanemariti svoje interese, pozabiti na čas (uro); priti v pozabo; pozabiti nase, ne misliti nase; familier ponesnažiti se, opraviti svojo potrebo
    l'enfant s'est oublié otrok se je ponesnažil
  • parer [pare] verbe transitif (o)krasiti (de z), (o)kititi; (o)čistiti, (o)trebiti (zelenjavo); architecture oklesati; technique pripraviti, prirediti; odbiti, prestreči, parirati (le coup udarec); ustaviti (konja); verbe intransitif odvrniti (à quelque chose kaj), (u)braniti se; ustaviti se

    parer à un danger odvrniti, preprečiti nevarnost
    parer au plus pressé, au plus urgent odpomoči najnujnejšemu, napraviti najnujnejše za preprečitev ali omiljsnje zla
    on ne saurait parer à tout človek ne more na vse misliti
    être paré contre le froid biti zaščiten proti mrazu
    il se parait du titre de directeur général ničemerno si je dajal naslov generalnega direktorja, izdajal se je za generalnega direktorja
    se parer des plumes du paon krasiti se s tujim perjem
  • persuader [-sɥade] verbe transitif pregovoriti (de k), prepričati (quelqu'un de quelque chose koga o čem)

    se persuader prepričevati se; napačno misliti, si domišljati
    il a persuadé son frère à se joindre à nous pregovoril je brata, da se nam je pridružil
    il a persuadé les juges de son innocence prepričal je sodnike o svoji nedolžnosti
  • rêver [rɛve] verbe intransitif sanjati (tudi figuré) (de o); fantazirati (tudi familier, figuré)

    rêver à, sur quelque chose misliti na kaj, premišljevati o čem; verbe transitif sanjati, sanjariti (quelque chose kaj), videti v sanjah; izmisliti si neverjetne stvari; figuré hrepeneti (quelque chose po čem)
    j'ai rêvé de lui sanjalo se mi je o njem
    je rêve d'aller en Saisse sanjam o tem, da bi šel v Švico
    rêver la gloire, la richesse sanjati o slavi, o bogastvu
    rêver à un projet premišljevati o načrtu
    rêver tout éveillé zidati gradove v oblake; videti strahove
    on croit rêver, il me semble que je rêve! človek bi mislil, da sanja, neverjetno! (začudenje)
    il en rêve la nuit o tem še ponoči sanja, to ga je čisto obsedlo
    il ne rêve que plaies et bosses on je zelo prepirljiv
  • savoir*2 [savwar] verbe transitif vedeti, znati, umeti; zvedeti; poznati; biti podkovan (quelque chose v čem); imeti znanje (quelque chose o čem); moči, biti sposoben (faire quelque chose nekaj napraviti)

    se savoir biti, postati znan
    savoir par cœur znati na pamet
    (à) savoir namreč
    il en sait, des choses on veliko ve, je izobražen, učen
    savoir le chemin poznati pot
    faire savoir sporočiti, obvestiti
    savoir sur le bout du doigt imeti znanje v mezincu
    je ne sache personne qui ... nikogar ne bi poznal, ki ...
    je sais mes obligations envers vous zavedam se svojih obveznosti do vas
    je ne saurais vous le dire tega vam (žal) ne bi znal povedati
    ils se savent invulnérables zavedajo se, da so neranljivi
    (autant) que je sache, à ce que je sais kolikor vem
    j'en sais quelque chose o tem bi jaz lahko veliko povedal
    (il) reste à savoir vprašamo se še ...
    c'est bon à savoir dobro, da to vem
    savoir s'il ira kdo ve, bogve, če bo šel
    savoir quel temps il fera demain! bogve, kakšno bo jutri vreme
    vous n'êtes pas sans savoir que ... dobro veste, da ...
    sait-on jamais? človek nikoli ne ve
    Dieu le sait bogve
    ne savoir rien de rien pojma ne imeti
    nous vous saurions gré de ... hvaležni bi vam bili, če ...
    je ne la savais pas malade nisem vedel, da je bolna
    je ne sais que faire, quoi faire ne vem, kaj naj naredim
    on ne saurait penser à tout človek ne more na vse misliti
    (populaire) il sait y faire on je spreten
    ne savoir sur quel pied danser, à quel saint se vouer ne vedeti, kaj bi naredili, ne vedeti kako in kaj
    il y a je ne sais combien de temps zelo dolgo je že tega
    tout se sait, tout finit par se savoir vse se izve, laž ima kratke noge
    (familier) va savoir! allez savoir! to je težko vedeti!
  • sucrer [sükre] verbe transitif osladiti, sladkati; figuré osladkati; populaire ustaviti

    se sucrer (familier) vzeti si sladkor, figuré najprej nase misliti, vzeti si, dodeliti si največji delež
    sucrer son café sladkati si kavo
    sucrer les fraises sladkati jagode, figuré tresti se, posta(ja)ti otročji, malo bebast
    (militaire) sucrer une permission ustaviti, ukiniti dopust
    (théâtre) sucrer un passage odstraniti neko mesto v tekstu
  • suggérer [sügžere] verbe transitif sugerirati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); prigovarjati, vplivati na tujo voljo, mišljenje; prišepniti, navajati na kaj; zbujati; predlagati; svetovati

    suggérer une idée, un projet, une solution sugerirati, predlagati idejo, načrt, rešitev
    il s'ennuyait, je lui ai suggéré d'aller au cinéma dolgočasil se je, pa sem mu predlagal, naj gre v kino
    ce poème suggère des sentiments nobles ta pesem zbudi v človeku plemenita čustva
    le bruit de la source suggère la fraîcheur šum studenčka spomni, da misliti na hlad, svežost, svežino
  • suite [sɥit] féminin spremstvo, suita vladarjev ali odličnikov; spremljajoči služabniki; nadaljevanje, potek, posledica; vztrajnost; povezanost, zveza; vrsta, red; apartma v hotelu, sestoječ iz niza medsebojno povezanih sob; (lov) zasledovanje; musique suita

    à la suite de zaradi
    par suite zaradi tega
    de suite drug za drugim; takoj
    par suite de zaradi
    par la suite v nadaljevanju, pozneje
    dans la suite des siècles v teku stoletij
    trois jours de suite tri dni zaporedoma
    (commerce) sous suite de tous frais račun stroškov sledi
    et ainsi de suite in tako dalje
    tout de suite takoj, na mestu
    comme suite à, faisant suite à kot nadaljevanje, nadaljevaje, sledeč
    suite et fin nadaljevanje in konec
    (commerce) suite à votre lettre na vaše pismo
    suite- infinie neskončna vrsta
    esprit masculin de suite doslednost, logično mišljenje
    mots masculin pluriel sans suite besede brez zveze
    avoir de la suite dans les idées dosledno, (ironično) trmasto misliti
    donner suite nadaljevati; ugoditi, privoliti; ubogati
    entraîner quelque chose à sa suite potegniti, povleči kaj za seboj
    étudier avec suite vztrajno študirati
    faire suite à slediti
    le vote qui fit suite à cette proposition glasovanje, ki je sledilo temu predlogu
    marcher à la suite les uns des autres korakati drug za drugim
    se mettre à la suite d'une file d'attenle postaviti se v čakalno vrsto
    mettre de la suite dans sa conduite biti dosleden
    prendre la suite de quelque chose, de quelqu'un nadaljevati kaj, naslediti koga
    trois coups furent tirés à la suite padli so trije zaporedni streli
    traîner à sa suite vleči za seboj
  • trouver [truve] verbe transitif najti, odkriti, naleteti, zadeti (quelqu'un, quelque chose na koga, na kaj); zalotiti, presenetiti; figuré dobiti; nabaviti si, priskrbeti si; izmisliti, iznajti, izumiti; smatrati, imeti za; meniti (que da); občutiti kot, najti priložnost (à za)

    se trouver nahajati se; počutiti se
    trouver bon, mauvais odobravati (spoznati za dobro), ne odobravati
    la trouver mauvaise, raide, saumâtre (familier) biti nezadovoljen, jezen zaradi kake nevšečnosti
    aller, venir trouver quelqu'un obiskati koga, iti, priti na obisk h komu
    il trouve à redire à tout on graja, kritizira vse
    où trouve-t-on ...? kje se dobi ...? kje dobimo?
    y trouver son compte priti pri tem na svoj račun
    je trouve le temps long čas se mi meče, naveličal sem se že čakanja
    ne pas trouver le temps de quelque chose ne imeti časa za kaj
    comment trouvez-vous cela? kako se vam zdi to?
    je trouve la question difficile vprašanje se mi zdi težko
    je lui trouve bonne mine zdi se, vidi se mi zdrav
    il a trouvé son maître naletel je na sebi močnejšega
    (familier) où as-tu trouvé cela? iz česa sklepaš to? kaj ti daje to misliti?
    je trouverai bien à te tirer de là bom že kaj našel, da te bom izvlekel iz tega
    se trouver bien dobro se počutiti
    la nouvelle se trouva fausse vest se je izkazala za napačno
    se trouver mal omedleti, onesvestiti se
    se trouver mal de quelque chose biti nezadovoljen s čim
    je me trouve dans l'impossibilité de t'aider nemogoče mi je ti pomagati
    il se trouve que ... pripeti se, da ...
    il se trouve toujours des gens qui ... vedno se najdejo ljudje, ki ...
    si tu te trouves malin! če misliš, da si pameten!
    se trouver être, avoir slučajno hiti, imeti
    il se trouvait habiter tout près de chez nous slučajno je stanoval čisto blizu nas
    (populaire) si ça se trouve je zelo mogoče, da ...
    je veux bien aller le voir, mais, si ça se trouve, il est déjà parti želim ga obiskati, toda zelo mogoče je, da je že odpotoval
  • vague2 [vag] adjectif nejasen, nedoločen, meglen; negotov, nezanesljiv; ohlapen, viseč (obleka); pust, neobdelan; masculin nedoločnost, nejasnost, negotovost; praznota

    terre féminin vague pustota
    notions féminin pluriel vagues megleni pojmi
    avoir du vague dans la pensée nejasno misliti
    je suis dans le vague ne vem pri čem sem
    le vague à l'âme melanholija, svetobolje
    regarder dans le vague (figuré) gledati v prazno
    se perdre dans le vague tjavdan govoriti, (figuré) izgubiti trdna tla pod seboj
    être très vague ne reči ne da ne ne
  • ventre [vɑ̃trə] masculin trebuh; želodec

    j'ai mal au ventre trebuh me boli
    j'ai le ventre creux imam prazen želodec, nisem nič jedel
    se coucher à plat ventre leči na trebuh
    avoir, prendre du ventre dobivati trebuh, imeti trebuh, debeliti se
    courir ventre à terre teči z vso hitrostjo, dirjati
    à ventre déboutonné čezmerno
    rire à ventre déboutonné krohotati se
    ne songer qu'à son ventre misliti samo na svoj želodec, na (dobre) jedi
    se bourrer le ventre natrpati si želodec
    marcher, passer sur le ventre de quelqu'un brezozbirno pregaziti koga
    avoir les yeux plus grands que le ventre imeti večje oči kot želodec
    ne pas avoir la reconnaissance du ventre ne biti hvaležen za dobljeno hrano
    avoir quelque chose dans le ventre (figuré) biti energičen, odločen
    je ne sais pas ce qu'il a dans le ventre ne vem, kaj namerava, misli
    donner, mettre du cœur au ventre de quelqu'un komu poguma vliti
    ventre affamé n'a point d'oreilles (figuré) lačen človek je gluh za še tako lepe besede
  • vide [vid] adjectif prazen; nezaseden; votel; nepomemben, nevažen; puhel; masculin praznina, praznota, vrzel; ničevost; prost trenutek

    espace masculin vide nezazidan prostor
    vide de sens brez smisla
    lampe féminin à vide vakuumske cevi
    à vide prazen, brez učinka
    marche féminin à vide prazen tek
    avoir l'esprit vide na nič ne misliti, za nič se ne zanimati
    avoir un vide dans l'emploi du temps imeti prost čas (luknjo, okno) v svojem urniku
    s'en aller les mains vides oditi praznih rok
    faire le vide autour du soi odganjati, odbijati ljudi od sebe
    passer une journée vide prebiti dan v brezdelju, v dolgočasju
    prêcher dans le vide pridigati gluhim ušesom