Franja

Zadetki iskanja

  • discuter [disküte] verbe transitif razpravljati (quelque chose o čem), pretresati, obravnavati, diskutirati; spodbijati, oporekati; verbe intransitif pogajati se; govoriti (de quelque chose o čem); (familier)

    discuter le coup, le bout de gras živahno diskutirati, klepetati
    discuter un débiteur dans ses biens iztožiti in zarubiti dolžnika
    discuter avec l'ennemi pogajati se s sovražnikom
    discuter les ordres de quelqu'un oporekati ukazom kake osebe
    discuter un point litigieux, une question obravnavati sporno točko, neko vprašanje
    discuter (de) politique diskutirati o politiki
    discuter le prix pogajati se za ceno
    cela peut se discuter o tem bi se dalo diskutirati, o tem so argumenti za in proti
  • določíti déterminer, fixer, établir, décider, désigner, destiner, stipuler, ordonner, arrêter

    določiti ceno fixer le prix
    določiti datum fixer la date
    člen 2 zakona določa … l'art. 2 de la loi stipule …
  • effarant, e [efarɑ̃, t] adjectif osupljiv, presenetljiv, neverjeten, grozen

    atteindre un prix effarant doseči presenetljivo ceno
  • élevé, e [elve] adjectif dvignjen; visoko ležeč; povišan; vzgojen; pospešen (pulz) visok (cena); vzvišen (slog)

    bien, mal élevé lepo, slabo vzgojen
    un mal élevé nevzgojen človek
    acheter à un prix élevé kupiti za visoko ceno, dragó
  • force [fɔrs] féminin sila, moč, jakost; avtoriteta; električni tok; koncentracija (tekočine); (duševna) sposobnost, talent; pluriel bojne (vojne) sile

    force argent mnogo denarja
    à force de s ponavljanjem
    à force de chercher z vztrajnim iskanjem
    à force de bras, de travailler z delom svojih rok, z vztrajnim delom
    à toute force z vso močjo (silo), brezpogojno, za vsako ceno, absolutno
    dans la force de l'âge v najlepših letih
    dans toute la force du terme v res pravem pomenu besede
    de toutes ses forces z vsemi močmi, na vso moč, na vse kriplje
    de force, par force s silo, po sili, nasilno
    de gré ou de force zlepa ali zgrda
    de vive force s silo, na prvi mah
    en force v velikem številu, militaire z znatno vojaško silo (četami)
    force est de (+ nedoločnik) treba je
    la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
    camisole féminin de force prisilni jopič
    maison féminin de force kaznilnica
    politique féminin de force politika sile (pesti)
    tour masculin de force težavna vaja, naloga; sijajen uspeh ali rezultat, velik podvig
    travailleur masculin de force fizičen delavec (krepkih mišic)
    forces aériennes zračne bojne sile
    force attractive, d'attraction privlačna sila, privlačnost
    force brutale, centrifuge, hydraulique brutalna, centrifugalna, vodna sila
    force d'habitude moč navade
    force de frappe (militaire) udarna moč (moderno, zlasti atomsko orožje)
    force d'inertie vztrajnostna sila, vztrajnost
    force majeure višja sila
    force motrice gonilna, pogonska sila
    forces navales pomorske bojne sile
    forces d'occupation zasedbene, okupacijske sile
    force de pesanteur težnost
    force portante nosilnost
    force publique, forces de police javne varnostne sile
    force rétroactive retroaktivna moč
    forces de terre et de mer kopne in pomorske bojne sile
    forces terrestres kopne bojne sile
    force de traction vlečna sila, vleka
    force du vent močvetra, vetrovnost
    force de volonté moč volje
    avoir force de loi imeti zakonsko moč, biti pravnomočen
    avoir force obligatoire biti obvezen
    céder à la force popustiti sili
    être de force (à faire quelque chose) môči (kaj napraviti), biti zmožen, biti kos
    être en force biti močan, biti pri moči
    être de première force en biti izredno spreten v, sposoben za, močan v
    faire force à quelqu'un komu silo delati
    faire force de rames krepko veslati
    reprendre ses forces spet k moči priti
    ne plus sentir sa force biti izredno močan
  • gâchage [gašaž] masculin mešanje malte; figuré šušmarstvo

    gâchage de prix dumping, prodaja ali izvršitev dela pod ceno
  • izvôz exportation ženski spol ; sortie ženski spol

    izvoz pod ceno dumping moški spol
    izvoz žita exportation de céréales
  • magasin [magazɛ̃] masculin trgovina, prodajalna; skladišče; kašča; veleblagovnica; magazin (nabojni, fotografski vložek); militaire municijsko, oskrbovalno skladišče

    en magasin v zalogi
    nous n'avons pas cet article en magasin tega artikla nimamo v zalogi
    magasin de blanc, de fleuriste, de modes (ali: de nouveautés) trgovina s perilom, cvetličarna, modna trgovina
    magasin de blé žitna kašča, žitnica
    magasin de comestibles trgovina z jestvinami, z delikatesami
    magasin d'entrepôt skladišče blaga
    magasin frigorifique hladilnica
    magasin de gros trgovina na debelo
    magasin d'occasions komisijska trgovina (prodaja)
    magasin à poudre smodnišnica
    magasin à libre service samopostrežna trgovina
    magasin à prix unique(s) trgovina z enotno ceno
    magasin de sport športna trgovina
    magasin succursale podružnična trgovina, filiala
    magasin de vente (en détail) prodajalna (na drobno)
    commis masculin, demoiselle féminin; employé, e masculin, féminin de magasin prodajalec, -lka
    droit masculin de magasin skladiščnina
    garçon masculin, fille féminin de magasin tekač, kurir(ka)
    grand magasin, magasin à rayons multiples veleblagovnica
    courir les magasins letati po trgovinah, nakupovati
  • modique [mɔdik] adjectif neznaten, nepomemben; zmeren, slaboten, majhen; nizek (cena)

    pour la modique somme de 50 francs za nizko, skromno ceno 50 frankov
    salaire masculin modique majhna plača
  • moitié [mwatje] féminin polovica; familier boljša polovica (= žena, soproga); adverbe pol, na pol

    à moitié na pol
    à moitié chemin na pol pota
    à moitié plein na pol poln
    à moitié prix za polovično ceno
    de moitié za polovico
    par moitié polovično, v dveh enakih delih
    moitié-moitié ne dobro ne slabo
    moitié chair, moitié poisson ne krop ne voda
    être de moitié dans quelque chose (commerce) biti polovično udeležen pri čem
    être pour moitié dans quelque chose biti v veliki meri odgovoren za kaj
    partager, couper par la moitié razdeliti, razrezati na dva enaka dela
    il faut en rabattre la moitié de moitié (figuré) od tega moramo polovico črtati, to je zelo pretirano
    être trompé d'outre moitié du juste prix plačati več kot dvojno ceno za kaj
    (familier) faisons moitié-moitié! razdelimo si na dva enaka dela!
  • monde2 [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

    de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
    (jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
    depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
    le mieux du monde kar najbolje na svetu
    pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
    de par le monde po vsem svetu
    pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
    aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
    aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
    à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
    un monde de množica (česa)
    le grand monde svet bogatašev
    monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
    le monde entier ves, cel svet
    monde primitif prvotni svet
    l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
    l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
    demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
    la fin du monde konec sveta
    le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
    le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
    Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
    vieux comme le monde zelo star
    aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
    avoir du monde imeti goste, obisk
    le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
    courir le monde biti stalno na potovanjih
    disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
    envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
    n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
    depuis que je suis au monde odkar živim
    il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
    ainsi va le monde tako je na svetu
    être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
    (familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
    c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
    faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
    faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
    se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
    mettre au monde spraviti na svet, roditi
    recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
    venir au monde priti na svet, roditi se
    il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
    il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)
  • morceau [mɔrso] masculin kos; košček; del; grižljaj; zalogaj; figuré odstavek, odlomek; mesto (v knjigi)

    un beau morceau de femme čedna, lepa ženska
    pour un morceau de pain (figuré) za smešno nizko ceno
    morceaux choisis de ... izbor iz ...
    morceau friand (figuré) slasten kos, slaščica
    aimer les bons morceaux imeti rad dobre (kose) jedi
    avoir ses morceaux taillés točno shajati (s svojimi dohodki)
    casser, manger, lâcher le morceau (populaire) priznati prestopek, razkriti kaj
    c'est un morceau de roi to je izvrsten kos
    enlever le morceau (familier) odnesti (dober) posel, dobro kupčijo napraviti
    être fait de pièces et de morceaux biti nepovezan, neenoten
    manger, prendre un morceau (familier) málo jesti (za obed)
    mettre en morceaux razbiti, razkosati
    s'ôter les morceaux de la bouche odtrgati si od ust
    réduire en mille morceaux razbiti na tisoč koscev
    rogner, tailler les morceaux à quelqu'un držati koga na kratko
  • moyen [mwajɛ̃] masculin (pomožno) sredstvo, pripomoček; izhod; možnost; pluriel sredstva; premoženje; figuré sposobnosti, nadarjenost (de za); juridique dokazi

    par tous les moyens za vsako ceno
    au, par moyen de s pomočjo, s, z
    moyen d'action pripomoček
    moyen de coercition prisilno sredstvo
    moyens pluriel de communication, d'enseignement, de paiement, de production, de propagande, de publicité prometna, učila, plačilna, proizvajalna, propagandna, reklamna sredstva
    moyens pluriel de subsistance, de transports eksistenčna, prevozna sredstva
    sans moyens de subsistance popolnoma brez sredstev za preživljanje
    moyen d'échange menjalno sredstvo
    moyen de fortune (zasilen) pripomoček
    moyens pluriel étrangers, propres tuji, lastni kapital
    moyen de prémunition zaščitno sredstvo
    avoir les moyens imeti sredstva; moči, lahko si privoščiti (de quelque chose kaj)
    il en a les moyens on si to lahko privošči
    avoir des moyens biti premožen, imovit
    disposer d'amples moyens na voljo imeti obilna sredstva
    employer les grands moyens uporabiti energična sredstva
    c'est au-dessus de mes moyens to je več, kot zmorem, to presega moja sredstva
    il est rentré chez lui par ses propres moyens vrnil se je domov peš
    se servir des moyens du bord posluževati se sredstev, ki so pri roki
    utiliser des moyens illégitimes uporabljati nezakonita sredstva
    il n'y a pas moyen ne gre, ni mogoče, je nemogoče
    pas moyen de le toucher au téléphone nemogoče ga je dobiti na telefon
    le moyen? quel moyen? in kako?
    voies et moyens pota in sredstva
    la fin justifie les moyens namen upravičuje sredstva, za dosego cilja so vsa sredstva dobra
    qui veut la fin veut les moyens kdor hoče doseči cilj, so mu vsa sredstva dobrodošla, dobra
  • nastáviti mettre, placer, poser, présenter, régler, appliquer ; (zaposliti) engager, embaucher quelqu'un; employer , (imenovati) nommer

    nastaviti ceno fixer le prix
    nastaviti past tendre un piège
    nastaviti sod mettre un tonneau en perce
    nastaviti uho prêter l'oreille
    nastaviti nogo komu faire un croche-pied (ali un croc-en-jambe) à quelqu'un
  • nobêden, nobên aucun, nul, pas un, personne; ne … quelconque

    za nobeno ceno à aucun prix, à (ali sous) aucune condition
    na noben način en (ali d') aucune façon
  • ogrômen énorme (tudi figurativno) colossal, géant, gigantesque, monumental ; figurativno immense, formidable, extraordinaire, fantastique, phénoménal, monstre, considérable, exorbitant, fou , popularno bœuf

    ogromna omara une armoire énorme (ali monumentale)
    ogromna skala je zapirala cesto un rocher énorme (ali gigantesque) obstruait la route
    to je ogromen človek c'est un homme énorme (ali colossal)
    hiša prodana za ogromno ceno maison vendue à un prix énorme (ali considérable, exorbitant, fou)
    požel je ogromen uspeh il a remporté un succès énorme (ali extraordinaire, fantastique, phénoménal, monstre, familiarno fou, bœuf, du tonnerre)
  • or1 [ɔr] masculin zlato, figuré bogastvo, denar

    en or iz zlata, zlat
    pièce féminin d'or zlatnik
    or en barre zlato v palici
    or filé zlata nit
    à prix d'or za visoko ceno
    la soif de l'or žeja po bogastvu
    affaire féminin d'or zelo ugoden posel, kupčija
    pas pour tout l'or du monde, ni pour or ni pour argent za nič na svetu ne
    afflux masculin d'or dotok zlata
    âge masculin d'or zlata doba
    cœur masculin d'or zlato srce
    couverture féminin d'or zlato kritje
    étalon masculin or zlata veljava
    jaune d'or zlato rumen
    livre masculin d'or zlata knjiga
    lettres féminin pluriel d'or zlate črke
    réserve féminin d'or zlata rezerva
    adorer le veau d'or (figuré) malikovati zlato tele, misliti le na obogatenje
    acheter, vendre au poids d'or zelo drago kupiti, prodati
    dire, parler d'or reči, kar je primerno, zelo pametno govoriti
    jeter l'or à pleines mains (figuré) denar skozi okno metati
    nager dans l'or, être tout cousu d'or plavati v denarju, imeti denarja ko listja in trave
    payer au poids de l'or zelo drago plačati
    promettre des monts d'or (figuré) zlate gradove obljubljati
    rouler sur l'or (figuré) valjati se v zlatu, imeti denarja ko listja in trave
    tout ce qui brille (ali reluit) n'est pas or ni vse zlato, kar se sveti
    faire un pont d'or (figuré) komu ponuditi bogato plačilo, nagrado
  • oznáčiti indiquer, signaler, désigner, dénoter, marquer; jalonner; caractériser, qualifier

    nadrobno označiti spécifier
    označiti vrednost coter
    označiti ceno marquer (ali indiquer) le prix
    cesta miru je označena z zaprekami la route de la paix est marquée (ali jalonnée) d'obstacles
  • pain [pɛ̃] masculin kruh (tudi figuré), štruca; kolač; hlebec (sira), kos (mila); preživljanje; populaire zaušnica, klofuta

    au pain et à l'eau ob kruhu in vodi
    arbre masculin à pain krušno drevo
    pour une bouchée de pain za smešno (nizko) ceno
    long comme un jour sans pain zelo dolg, brez konca in kraja
    petit pain (au lait) (mlečna) žemlja
    pain des anges, céleste (religion) hostija
    pain bénit blagoslovljen kruh, figuré zasluženo plačilo
    pain de beurre štruca masla
    pain azyme opresni kruh (pri Judih)
    pain bis mešan, otrobov kruh
    pain blanc bel kruh
    pain de boulanger pekovski kruh
    pain à cacheter prilepka, oblat (za pisma)
    pain chapelé hrustav kruh
    pain complet kruh iz grobe moke in otrobov
    pain d'épice medenjak
    pain frais svež kruh
    pain de fromage hleb sira
    pain grillé pražen, popečen kruh, toast
    pain long dolga štruca kruha
    pain de ménage, de cuisson domač, kmečki kruh
    pain de mie kruh s tanko skorjo
    pain mollet, à la reine mlečni kruh
    pain de munition vojaški kruh, komis
    pain noir črn, ajdov kruh
    pain perdu rezine starega kruha, pomočene v jajce in mleko, ocvrte in osladkane
    pain rassis, dur star kruh
    pain de régime dietičen kruh
    pain de rive, riche, de fantaisie z rumenjakom prevlečen fin, bel kruh
    pain sec kruh brez dodatka
    pain de savon kos mila
    pain de seigle ržen kruh
    pain de sucre čok sladkorja
    pain de trouille oljne tropine
    pain viennois bel mlečen kruh
    avoir son pain cuit imeti svoj kruh, biti preskrbljen
    avoir du pain sur la planche imeti mnogo dela
    coller un pain à quelqu'un (populaire) prisoliti komu zaušnico
    demander, mendier son pain živeti od miloščine
    gagner son pain quotidien služiti si svoj vsakdanji kruh
    gagner son pain a la sueur de son front služiti si kruh v potu svojega obraza
    manger son pain blanc le premier (figuré) imeti srečen začetek, uživati ugodni sedanji trenutek, kar pa ne bo trajalo
    ôter, retirer le pain de la bouche de quelqu'un komu odtrgati kruh od ust
    s'ôter le pain de la bouche odtrgavati si (kruh) od ust
    faire passer, perdre le goût du pain à quelqu'un spraviti koga na drugi svet
    promettre plus de beurre que de pain na moč lagati
    se vendre comme des petits pains iti, prodajati se ko tople žemlje
  • péter [pete] verbe intransitif prdeti, spuščati vetrove; populaire počiti ob eksploziji; razleteti se, raztrgati se; verbe transitif strgati

    ça va péter du feu, le feu hudo bo zaropotalo
    il pète le feu on kipi od dinamizma
    il faut que ça pète to se mora nehati (za vsako ceno)
    l'affaire lui a pété dans les mains zadeva mu je spodletela
    la grenade lui a pété dans les mains granata se mu je razletela v rokah
    péter plus haut que le cul (vulgairement) (figuré) previsoko letati