Franja

Zadetki iskanja

  • malheur [malœr] masculin nesreča, nezgoda; smola; nesrečna zvezda; žalost, beda; škoda

    malheur! gorje!
    malheur aux vaincus! malheur à toi! gorje premaganim! gorje tebi!
    par malheur na nesrečo
    pour mon malheur v, na mojo nesrečo
    pour comble de malheur da bo nesreča še večja, vrh vse nesreče
    oiseau masculin de malheur oseba, ki prinaša nesrečo
    encore cette pluie de malheur (familier) spet ta nesrečni, presneti dež!
    un malheur est vite arrivé nesreča se hitro zgodi
    un malheur n'arrive, ne vient jamais seul nesreča ne pride nikdar sama
    c'est un malheur to je križ, to je nesreča
    faire un malheur povzročiti nesrečo, škodo
    jouer de malheur imeti, doživljati nesrečo za nesrečo, imeti stalno smolo
    porter malheur prinašati nesrečo
    à quelque chose malheur est bon (proverbe) tudi v nesreči je kaj dobrega
    le malheur des uns fait le bonheur des autres (proverbe) kar je za enega nesreča, je za drugega sreča
  • malin, maligne [malɛ̃, -linj] adjectif zloben, zahrbten, škodoželjen; prebrisan, spreten, poreden; médecine maligen, zločest; masculin zvitorepec, zlobnež; (vieilli)

    le malin zlobec, hudič
    pas malin (populaire) ne tako težak
    joie féminin maligne škodoželjnost
    malin comme un vieux singe (figuré) strupen ko gad
    malin vouloir masculin zla, zlobna volja
    c'est un malin to je pravi lisjak, prebrisanec; ta jih ima za ušesi
  • manière [manjɛr] féminin način; manira (v umetnosti); pluriel vedenje, obnašanje, (dobre) manire; komplimenti; onegavljenje

    manières affectées prisiljeno, afektirano obnašanje
    manière d'agir, de vivre način ravnanja, življenja
    manière de voir naziranje, stališče, gledanje
    à la manière de po načinu, po navadi, po običaju
    à ma manière po mojem načinu
    de manière à (ce que) tako, da
    de la manière que tako, kot
    de manière ou d'autre na ta ali oni način, tako ali tako
    de la belle, bonne manière (ironično) dobro, primerno
    d'une manière générale (na) splošno
    de cette manière, de la manière suivante na ta način, na naslednji način
    de la même manière na isti način, prav tako
    de toute(s) manière(s) na vsak način
    de toutes les manières possibles na vse možne načine
    en aucune manière na noben način
    en quelque manière nekako, tako rekoč
    par manière d'acquit (le) na videz, navidezno
    de quelque manière que ce soit kakorkoli že
    en voilà des manières! kaj takega! kakšne (nemogoče) manire!
    pas de manières! (ne delajte) nobenih ceremonij!
    pas de ces manières-là! s tem, tako ne boste ničesar dosegli pri meni
    c'est une manière de secrétaire to je neke vrste tajnik
    c'est une manière de parler to se le tako reče, tega ni treba jemati dobesedno
    arranger quelqu'un de la belle manière (ironično) koga pošteno zdelati
    employer la manière forte uporabiti silo
    faire des manières pustiti se prositi, z obotavljanjem sprejeti
    laisser entendre d'une manière significative jasno dati razumeti, jasno namigniti
  • maraude féminin, maraudage masculin [marod, -daž] kraja, tatvina sadja, sadežev na polju, perutnine na kmetijah

    taxi masculin en maraude taksi, ki počasi kroži po ulicah in išče kliente
    ce taxi fait la maraude ta taksi išče kliente zunaj svojega parkirnega mesta
    aller à la maraude, être en maraude iti krast, krasti sadje, sadeže na polju, na vrtovih, po kmetijah
  • mármoren, mármornat de (ali en) marbre, marmoréen

    marmoren kip statue ženski spol de (ali en) marbre, marbre moški spol
    marmorna(ta) plošča plaque ženski spol de marbre
    marmoren steber colonne ženski spol de marbre
    marmoren obraz visage moški spol marmoréen
  • mascarade [maskarad] féminin maškerada, sprevod mask; našemljenje; figuré pretvara, hinavščina

    ce procès n'est qu'une mascarade, les accusés sont condamnés d'avance ta proces je le lažna uprizoritev, obtoženci so že vnaprej obsojeni
  • massacreur, euse [-krœr, öz] masculin, féminin klavec ljudi, krvolok; masovni morilec; figuré skaza, šušmar

    ce pianiste est un massacreur ta pianist je šušmar, pravi mojster skaza
  • menacer [mənase] verbe transitif pretiti, (za)groziti (quelqu'un komu); ogrožati

    être menacé biti ogrožen, v nevarnosti
    menacer quelqu'un de mort zagroziti komu s smrtjo
    il menace de démissionner grozi, da bo demisioniral, odstopil
    cette maison menace ruine ta hiša bo kmalu razpadla
  • merci1 [mɛrsi] masculin zahvala (de, pour za); interjection hvala!

    merci de votre cadenu hvala (vam) za vaše darilo
    merci beaucoup, bien! hvala lepa!
    Dieu merci! hvala Bogu!
    grand merci! najlepša hvala!
    mille mercis! tisočkrat hvala!
    dis merci à ta mère zahvali se materi!
    dites-lui un grand merci de ma part! lepo se mu zahvalite v mojem imenu!
  • mériter [merite] verbe transitif zaslužiti (pohvalo, kazen, grajo ipd.); biti vreden, imeti pravico (quelque chose do česa); potrebovati, zahtevati; verbe intransitif biti zaslužen (de za), imeti zasluge

    mériter le premier prix zaslužiti prvo nagrado
    il n'a pas mérité ce sort ni zaslužil te usode
    bien mériter de la patrie biti zaslužen za domovino
    il a ce qu'il mérite čisto prav mu je (tako)
    sans l'avoir mérité nezasluženo
    se mériter l'un l'autre biti drug drugega vreden
    son courage lui a mérité la croix s svojim pogumom si je zaslužil križec (odlikovanje)
    cette nouvelle mérite confirmation ta novica potrebuje potrdila
  • mériti mesurer, prendre la mesure ; (zemljo) arpenter; métrer, jauger

    meriti temperaturo (medicina) mesurer (ali prendre) la température; (s puško) viser; (s topom) pointer
    soba meri tri metre v dolžino in dva v širino la chambre a trois mètres de long et deux de large
    sod meri 200 litrov le tonneau (ali la barrique) a une contenance de (ali contient) 200 litres
    ta moški meri 1,75 m cet homme mesure 1,75 m (ali a 1,75 de haut); (z očmi) dévisager, toiser
    merca kaj faire allusion à quelque chose, viser à, tendre à quelque chose, avoir pour but (ali pour objet) de, avoir des visées sur
    kam neki meri? où (ali à quoi) veut-il en venir? que vise-t-il?, quel est son but?
    meriti se s kom se mesurer avec quelqu'un, rivaliser avec quelqu'un
  • mieux [mjö] adverbe bolje, boljše; več, prej, rajši; bolj zdrav

    le mieux najboljše; adjectif boljši; lepši; primernejši; masculin nekaj boljšega; več
    le mieux najboljše; médecine izboljšanje
    le, la mieux habillé, e najboliše oblečena oseba
    au mieux, le mieux du monde najboljše
    à qui mieux mieux (kot) za stavo
    de son mieux kolikor se da, kar najbolje
    de mieux en mieux vedno bolje
    du mieux possible, du mieux qu'on peut kar se (le) da, kar najbolje
    faute de mieux ker, če ni boljšega
    en mettant les choses au mieux v najugodnejšem primeru
    mieux que personne bolje kot sploh kdo
    le mieux possible najboljše možno, tako dobro, kot je le mogoče
    pour mieux dire bolje, točneje rečeno
    pour le mieux, au mieux na najboljši način, kar najboljše
    tant mieux toliko bolje
    on ne peut mieux bolje ni mogoče; izvrstno
    encore mieux (ironično) to bi bilo še lepše!
    acheter au mieux kupiti po najboljši ceni
    aimer mieux rajši imeti
    aller mieux bolje se počutiti; bolje iti (o poslih)
    changer en mieux spremeniti se na bolje
    le médecin a constaté un léger mieux zdravnik je ugotovil rahlo izboljšanje
    être cru mieux avec quelqu'un zelo dobro se s kom razumeti
    cet athlète est au mieux de sa forme ta atlet je v svoji najboljši formi
    elle est mieux que jolie, elle est admirable je večkot ljubka, čudovita je
    tout est pour le mieux vse je v najlepšem redu
    le plus tôt sera le mieux čim prej, tem bolje
    je ne demande pas mieux (que de ...) ne vem, kaj bi rajši naredil (kot da ...), srčno rad
    ça va on n'en peut mieux (familier) izvrstno gre; ne more iti, biti bolje
    espérons que tout ira pour le mieux upajmo na najboljše
    faire mieux bolje napraviti
    je le sais mieux que personne jaz to vem najbolje
    tourner au mieux obrniti se na (naj)bolje
    valoir mieux večveljati; biti boljši, bolje
    il vaut mieux bolje je
    il y a du mieux gre (že) bolje
    il y a mieux que cela! še več kot to!
    voilà qui se laisse déjà mieux entendre to je že bolje
    le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) bolje je sovražnik dobrega; dobro stvar lahko pokvarimo, če jo hočemo napraviti boljšo
    mieux vaut tard que jamais (proverbe) bolje pozno kot nikoli
  • mine1 [min] féminin izraz obraza, obraz, videz; pluriel gibi obraza; spodbujajoči pogledi

    de belle mine dobrega, lepega videza
    rôti masculin de belle mine pečenka, ki je videti slastna
    sur sa mine na njegov poštén obraz
    mine patibulaire obešenjaški obraz
    il a la mine de ... (čisto) tak je videti, kot da ...
    avoir de la mine delati dober vtis, nekaj predstavljati
    il a bonne mine videti je zdrav, zdravega videza je; figuré videti je smešen
    il n'a pas la mine d'un malade ni videti bolan
    il a une mine effrayée, étonnée videti je prestrašen, začuden, kazati prestrašen, začuden obraz
    avoir une mine joyeuse žareti čez cel obraz
    avoir la mine longue napraviti dolg obraz
    il a mauvaise mine slab, nezdrav je videti; ne dela dobrega vtisa
    faire la mine skremžiti se, namrdniti se
    faire la mine à quelqu'un neprijazno koga sprejeti, z njim ravnati
    faire des mines spogledovati se, koketirati
    faire des mines à quelqu'un namigovati komu, vzpodbudno ga gledati
    faire mine de ... delati se, kot da ...
    ne faire mine de ... ne misliti na to, da ...
    faire bonne mine à quelqu'un biti prijazen, ljubezniv s kom
    faire bonne mine à mauvais jeu ne kazati nevolje, molče požreti (kaj neprijetnega)
    faire grise mine hladno sprejeti
    faire mauvaise, grise, froide, triste mine à quelqu'un biti neprijazen, odklonilen do koga
    juger sur la mine sodai po zunanjosti
    ne pas payer de mine s svojim videzom ne navdajati z zaupanjem
    ce restaurant ne paie pas de mine, mais on y mange bien ta restavracija na zunaj ni videti kaj posebnega, a jé se dobro v njej
    ça ne paie pas de mine to nima dobrega videza, ni videti dobro
  • mísliti penser, croire, songer à; réfléchir, raisonner, méditer; être d'avis ; (nameravati) avoir l'intention de, se proposer, compter, envisager de

    misliti si s'imaginer, se figurer, se représenter
    misliti na penser à
    mislim, da je crois que
    to sem si mislil je m'y attendais
    na to ni misliti il ne faut pas y songer, il ne peut en être question
    misli na to! penses-y!, songes-y!
    kakor jaz mislim à mon avis
    kakor misliš, da je prav à ton idée (ali gré), comme bon te semble, à ta guise
    samo če na to mislim rien que d'y penser
    kdo bi si bil to mislil? qui l'eût cru (ali pensé)?
    še misliti ni! loin de moi cette pensée!
    misleč pensant, raisonnant
    dobro (slabo) misleč bien (mal) disposé (ali intentionné)
    dobro mišljen qui part d'un bonne intention
  • močán, môčen foxt, robuste, vigouseux, puissant, solide

    močne bolečine de violentes douleurs
    močan, močen jedec (pivec) grand ali gros mangeur (buveur)
    močna kava café moški spol fort
    močan motor (žaromet) moteur moški spol (phare moški spol) puissant
    močan prehlad gros rhume
    močan promet trafic moški spol intense
    močnejši spol sexe moški spol fort
    močan veter je il fait grand vent
    močno zdravilo reméde moški spol fort (ali énergique)
    močni živci nerfs moški spol množine solides
    močan kot lev fort comme un lion
    biti močan v čem (familiarno) être fort (ali calé) en, être ferré sur quelque chose
    ta je pa močna! c'est un peu fort!, voilà qui est un peu fort!, elle est forte, celle-là!, elle est un peu raide, celle-là!
  • môja ma ; (samost.) la mienne

    moja hiša ma maison
    tvoja hiša in moja ta maison et la mienne
    ta hiša je moja cette maison est à moi
  • mur [mür] masculin zid; stena; pluriel mesto, del mesta med obzidjem

    dans nos murs v (našem) mestu, tu; v naše mesto
    au pied du mur (figuré) v slepi ulici, v zagati
    mur d'appui, de parapet prsobran
    mur d'assaut (sport) plezalna stena
    le mur de l'Atlantique, de Berlin Atlantski, berlinski zid
    mur de cloison vmesna stena, prestenek
    mur de clôture ograjni zid
    mur d'enceinte mestno obzidje
    mur de face čelna stran (zgradbe)
    Mur des Lamentations zid žalovanja (v Jeruzalemu)
    mur mitoyen, coupe feu požarni zid
    mur orbe slepa stena
    mur de séparation ločilni zid
    mur du son, mur sonique (aéronautique) zvočni zid
    cet homme est un mur ta človek je nepopustljiv, brezčuten
    se cogner, se heurter à un mur zadeti ob zid, naleteti na nepremostljivo oviro
    les murs ont des oreilles stene, zidovi imajo ušesa (lahko nas kdo sliši, govorimo po tihem!)
    coller, mettre quelqu'un au mur postaviti koga ob zid, ustreliti ga
    (se) donner de la tête contre le mur (figuré) riniti z glavo skozi zid
    être le dos au mur ne môči zbežati
    mettre quelqu'un au pied du mur (figuré) ugnati koga (v kozji rog)
    sauter, faire le mur (figuré) iti ven brez dovoljenja (vojaki, učenci v internatu)
  • načín manière ženski spol , façon ženski spol , mode moški spol , méthode ženski spol

    na kakšen način? de quelle manière (ali façon)?
    na ta način de cette manière (ali façon), ainsi, de la sorte
    na ta ali oni način d'une façon (ali manière) ou d'une autre
    na vsak način de toute façon (ali manière)
    na vse mogoče načine de toutes les manières possibles
    delovni način manière de travailler, méthode (ali mode) de travail, (stroja) mode de fonctionnement
    način plavanja style moški spol de nage
    računski način méthode de calcul
    tvorni (trpni) način (pri glagolu) voix ženski spol active (passive)
    način življenja manière de vivre, genre moški spol (train moški spol) de vie
  • nécessiter [-te] verbe transitif zahtevati; nujno potrebovati

    ce train de vie nécessite une grande dépense ta način življenja nujno zahteva velike izdatke
  • nez [ne] n nos, figuré voh; familier obraz; kljun (ladje, letala); rtič

    nez droit, aquilin, retroussé, de betterave, busqué, camus (ali: camard) raven, orlovski, zavihan, gomoljast, zakrivljen, potlačen nos
    ce chien a du nez ta pes ima dober voh
    nez à nez iz oči v oči
    à vue de nez od daleč, na oko, približno
    mon nez coule iz nosa mi teče
    saignement masculin de nez krvavenje iz nosa
    ce n'est pas pour ton nez to ni zaradi tebe
    le nez en l'air z dvignjeno glavo, ne da bi pazili
    ça sent le gaz à plein nez to pošteno diši po plinu
    la moutarde me monte au nez (figuré) pobesnim
    l'avion piqua du nez vers la mer avion se je usmeril proti morju
    avoir un pied de nez oditi z dolgim nosom
    avoir le nez fin, avoir du nez, avoir le nez creux imeti dober nos, dobro predvideti, prav slutiti
    avoir quelqu'un dans le nez (figuré) imeti koga v želodcu, koga ne trpeti
    (populaire) avoir un verre dans le nez biti pijan
    tu as le nez dessus imaš pred nosom (stvar, ki jo iščeš)
    avoir toujours le nez sur quelque chose, ne pas lever le nez de dessus quelque chose vedno tičati v nečem, vedno biti zaposlen s čim
    (populaire) se bouffer le nez, se manger le nez biti si v laseh, (s)pričkati se
    se casser le nez à la porte de quelqu'un naleteti na zaprta vrata, prste si opeči, ne uspeti
    donner à quelqu'un sur le nez komu pošteno svoje mnenje povedati
    faire un pied de nez à quelqu'un osle komu pokazati
    faire un drôle de nez allonger le nez (figuré) napraviti dolg obraz
    fermer la porte au nez de quelqu'un komu pred nosom vrata zapreti, ne sprejeti (obiska)
    gagner les doigts dans le nez zmagati brez težave, z veliko prednostjo
    mener quelqu'un par le bout du nez koga na vrvici imeti, početi z njim, kar hočemo
    mettre, fourrer son nez dans vtikati svoj nos v, vmešavati se v
    jeter quelque chose à quelqu'un au nez komu kaj pod nos dati
    monter, prendre au nez v nos iti
    montrer le bout du nez pokazati se, dati videti svoje skrivne namene
    moucher son nez obrisati si nos
    parler du nez govoriti skozi nos, nosljati
    porter le nez au vent nos visoko nositi
    se piquer le nez (familier) opiti se, napiti se ga
    prendre son nez pour ses fesses (familier) pošteno se zmotiti
    passer sous le nez de quelqu'un uiti izpred nosa
    prenez-vous par le bout du nez (figuré) pometajte pred svojim pragom
    regarder quelqu'un sous le nez koga nesramno gledati, meriti ga z očmi
    saigner du nez krvaveti iz nosa
    rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
    tirer les vers du nez à quelqu'un s spretnim izpraševanjem izvabiti skrivnost iz koga
    ne pas voir plus loin que (le bout de) son nez (figuré) ne videti ped pred nosom, videti le bližnje posledice