Franja

Zadetki iskanja

  • ljúb cher, chéri; aimable, gentil, charmant; agréable

    ljubi bog le bon Dieu
    ves ljubi dan toute la sainte journée
    zaradi ljubega miru pour avoir la paix
    na ljubo pour l'amour de, en faveur de, au proflt de
    ljubo mi je, da je suis bien aise que (+ subjunktiv)
    ni mi ljubo, da je n'aime pas que (+ subjunktiv)
    najljubši qui est le plus cher, qu'on aimé le mieux, qu'on préfère, favori
    moje najljubše opravilo ma plus chére occupation, mon occupation favorite (ali de prédilection)
  • ljubíti aimer, affectionner quelqu'un ali quelque chose, avoir quelqu'un en affection, avoir de l'affection pour quelqu'un ; (nežno) chérir quelqu'un, aimer tendrement quelqu'un, être plein d'amour (ali de tendresse) pour quelqu'un ; (strastno) aimer passionnément ; (vroče, blazno) briler d'amour pour quelqu'un , familiarno aimer quelqu'un à la folie

    ljubiti se s'aimer, se chérir
    ne ljubi se mi je n'ai pas envie de, je ne suis pas disposé à, cela ne me dit rien
    nič se mu ne ljubi rien ne le tente, il n'a goût à rien
    kakor se vam ljubi comme il vous plaira, comme bon vous semble, comme il vous convient, comme vous voudrez, à votre gré (ali guise, fantaisie)
  • loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)

    au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
    de loin od daleč, iz daljave
    de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
    du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
    ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
    non loin de ne daleč od
    plus loin dljè, dljè nazaj
    loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
    loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
    aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
    aller, mener loin imeti velike posledice
    ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
    aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
    être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
    être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
    être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
    être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
    mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
    porter loin daleč segati
    voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
    ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
    il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
    il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
    loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
    loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
    loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
    pas à pas on va loin počasi se daleč pride
    loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca
  • louche1 [luš] adjectif krivogled, škilast; sumljiv; dvomljiv; malo verjeten; moten, nejasen; masculin nejasnost, dvoumnost, sumljivost

    il y a du louche là-dedans to se mi zdi sumljivo
    cette histoire est louche ta zgodba se mi zdi malo verjetna
    un homme au passé louche človek dvomljive preteklosti
  • lúč lumière ženski spol ; (dnevna) (lumière du) jour moški spol ; (svetilka) lampe ženski spol ; (avto) phare moški spol ; (parkirna) feu(x) moški spol, (množina) de stationnement (ali de position) ; (nočna) veilleuse ženski spol ; (sveča) bougie ženski spol , chandelle ženski spol

    luč življenja flambeau moški spol de la vie
    prižgati luč allumer (la lumière), faire de la lumière
    ugasniti luč éteindre la lumière
    pri luči delati travailler à la lumière (ali à la lampe)
    z lučjo varčevati économiser la lumière
    na luči biti komu empêcher quelqu'un de voir, masquer (ali boucher) la vue (ali la lumière, le jour) à quelqu'un
    pojdite mi z luči! ôtez-vous de mon jour!
    proti luči à contre-jour
    pokazati kaj v pravi luči faire voir quelque chose sous son vrai jour
    zagledati luč sveta voir le jour, naître
    kjer je luč, je tudi senca (figurativno) toute médaille a son revers
  • lueur [lüœr] féminin svit, svitanje, blišč; figuré luč, iskra

    lueur d'espérance, d'espoir žarek upanja
    jeter une (faible) lueur (slabotno) se bleščati
    il me vient une lueur (figuré) posveti se mi (v glavi)
  • mal1 [mal] adverbe slabó, zlo; pomanjkljivo, nepopolno, nezadostno

    de mal en pis vedno slabše, hujše
    tant bien que mal kolikor toliko; tako tako; (tako) nekako
    pas mal ne slabó; precéj; kar dobro; dobro
    pas mal de (familier) (kar) precéj
    mal à propos ob nepravem času, neugodno
    ça va mal pour lui slabó je (stoji, gre) z njim
    il est au plus mal on je že pri kraju
    aller de mal en pis priti z dežja pod kap
    être mal vu par quelqu'un biti slabo zapisan, biti nepriljubljen pri kom
    je suis mal dans mes affaires moji posli gredo slabo
    être mal fondé (figuré) biti, stati na šibkih nogah
    être, se mettre mal avec quelqu'un biti skregan, skregati se s kom
    se mettre mal slabo, neokusno se oblačiti
    mal lui en prit posledice so bile hude zanj
    parler mal de quelqu'un obrekovati koga
    prendre mal une plaisanterie slabo sprejeti, zameriti šalo
    s'y prendre mal biti nespreten, neroden pri čem, napačno se lotiti stvari
    se porter mal slabo se počutiti
    prendre mal vzeti za zlo
    être mal à l'aise neugodno se počutiti
    cela tombe mal to pride ob neugodnem času, narobe
    tourner mal pokvariti se, obrniti se na slabo
    je me trouve mal slabo mi je
    se trouver mal de quelque chose imeti slabe skušnje s čim
    emploi masculin, travailleur masculin mal payé slabo plačana služba, slabo plačan delavec
    bien mal acquis ne profite jamais (proverbe) nepošteno pridobljeno bogastvo ne prinaša nikoli koristi
  • mal2, pluriel maux [mal, mo] masculin zlo; škoda; trpljenje, bol, bolečina; bolezen; trud, muka, nadloga

    mal des aviateurs, de mer letalska, morska bolezen
    mal caduc, haut mal božjast
    mal de cœur (populaire), médecine slabost
    mal de dents, de gorge, de tête, de ventre zobobol, boleče grlo, glavobol, bolečine v trebuhu
    mal d'enfant porodne bolečine
    mal de(s) montagne(s) gorska, višinska bolezen
    mal du pays domotožje
    il n'y a pas de mal (to) nič ne dé
    il n'y a que demi-mal to ni tako hudó
    quel mal y a-t-il à ..., où est le mal si ... kaj za to, kaj je pri tem, če ...
    cela ne ferait pas de mal to ne bi škodilo
    avoir mal aux cheveux (populaire) imeti »mačka«
    avoir mal aux dents, à la tête imeti zobobol, glavobol
    j'ai du mal à le faire težkó mi je to napraviti, stane me truda, da to naredim
    choisir le moindre de deux maux izbrati manjše zlo
    dire du mal de quelqu'un obrekovati koga
    se donner du mal, un mal de chien garati, dajati si mnogo truda
    il est incapable de faire du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič hudega
    faire mal boleti
    faire du mal à quelqu'un boleti koga; storiti komu kaj žalega
    se faire du mal udariti se; trpeti škodo
    prendre mal nakopati si bolezen
    prendre, tourner, voir en mal nápak razumeti, skriviti
    rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
    sentir bien son mal dobro vedeti, pri čem smo
    vouloir du mal, mal de mort komu (vse) slabo želeti
  • manger1 [mɑ̃že] verbe transitif (po)jesti; (po)žreti (tudi figuré); požirati; razjedati (molji, rja); obrabiti, porabiti; pognati, zapraviti (premoženje); izkoriščati, ruinirati (ljudi); tratiti (čas); pogoltniti, nejasno izgovoriti (besede); prezirati (ukaz)

    bon à manger užiten
    salle féminin à manger jedilnica
    vétement mangé aux mites od moljev razjedena obleka
    donner à manger quelqu'un dati komu jesti
    j'ai mangé de bon appétit jed mi je dobro teknila
    manger son blé en herbe že vnaprej zapraviti svoj denar
    manger à la carte ou à prix fixe jesti po jedilnem listu (po izbiri) ali po menuju
    manger de caresses, de baisers hoteti koga pojesti od ljubezni
    manger la consigne pozabiti (kaj)
    manger du curé (populaire) biti sovražen duhovščini
    manger à sa faim, son besoin do sitega se najesti, nasititi se
    manger toute sa fortune zapraviti vse svoje premoženje
    manger la grenouille (figuré) popihati jo z blagajno
    manger dans la main à quelqu'un komu iz roke jesti
    manger le morceau (populaire) izdati, ovaditi, naznaniti koga
    manger son pain blanc le premier lotiti se stvari s tistim, kar je najprijetnejše
    ne point manger de pain (figuré) ne delati nobenih stroškov
    manger des pois chauds nejasno govoriti
    manger sur le pouce zelo hitro (po)jesti
    manger comme quatre (po)jesti za štiri
    se manger les sangs (figuré) gristi se od skrbi, biti ves zaskrbljen
    manger de la vache enragée trpeti pomanjkanje
    à quelle sauce sera-t-il mangé? (figuré) kako se ga bomo lotiti, ga napadli, ga premagali?
    manger des yeux požirati z očmi
    manger à quelqu'un le blanc des yeux (figuré) skočiti komu v obraz
    rester deux jours sans manger dva dni ničesar ne jesti
    vouloir manger quelqu'un tout cru biti besen, divji na koga
    il y a à boire et à manger (figuré) nekaj je dobrega, nekaj pa slabega
    l'appétit vient en mangeant tek pride z jedjo
    les loups ne se mangent pas entre eux (proverbe) vrana vrani ne izkljuje oči
  • mánjkati manquer, faire défaut ; (biti odsoten) être absent, ne pas être là

    manjka mu denarja il est dépourvu (ali démuni) d'argent, l'argent lui manque
    nič mi ne manjka je ne manque de rien, rien ne me manque
    samo tega je še manjkalo il ne manquait plus que cela
    za las (ali malo) je manjkalo, da il s'en est fallu de peu que, peu s'en est fallu que (+ subjunktiv)
    pet minut manjka do dvanajstih il est midi moins cinq
    do šestdesetih mu jih ne manjka veliko il approche de (ali frise) la soixantaine, il va bientôt avoir soixante ans
  • manquer [mɑ̃ke] verbe intransitif manjkati, primanjkovati; biti odsoten; odpovedati (npr. orožje); spodleteti, ne se posrečiti, zgrešiti (strel); umreti; pregrešiti se (à quelque chose proti čemu); odtegniti se (à quelque chose čemu); na cedilu pustiti (à quelqu'un koga); ne spoštovati, žaliti (à quelqu'un koga); zamuditi, opustiti, pozabiti (à quelque chose kaj); ne imeti (de quelque chose česa); verbe transitif zgrešiti (cilj); zamuditi; pokvariti; »špricati« (šolo)

    il manque deux élèves dva učenca manjkata, sta odsotna
    commencer à manquer začeti primanjkovati, pohajati (o blagu)
    ne se laisser manquer de rien ničemur se ne odreči
    venir à manquer poiti (blago)
    manquer d'argent, de pain, de cœur ne imeti denarja, kruha, biti brez srca
    manquer de caractère biti neznačajen
    la manquer belle zamuditi ugodno priliko
    manquer le coche (familier) zamuditi šanso
    manquer le train, une occasion zamuditi vlak, priložnost
    manquer son coup, sa vocation zgrešiti cilj, (svoj) poklic
    manquer l'école, les cours »špricati« šolo, predavanja
    manquer à son devoir, à ses engagements, à sa parole ne izpolniti svoje dolžnosti, svojih obveznosti, snesti (svojo) besedo
    manquer à sa foi prelomiti zvestobo, izneveriti se
    se manquer à soi-même škodovati svojemu ugledu, osramotiti se
    le pied lui a manqué spodrsnilo mu je
    ne pas manquer de trouver čisto zanesljivo najti
    elle a manqué mourir skoraj je umrla
    j'ai manqué (de) tomber malo je manjkalo, da nisem padel
    le cœur me manque nimam poguma; omedlim
    je manque de tout vsega mi manjka
    je ne manquerai pas (de l'avertir) ne bom zamudil, pozabil (obvestiti ga)
    je n'y manquerai pas storil bom to
    l'affaire a manqué z zadevo, s stvarjo ni bilo nič
    il ne manque plus que cela! samo še tega se manjka!
    il s'en manque de beacoup še veliko manjka (pri tem)
    vous n'avez rien manqué! ničesar niste zamudili, izgubili!
  • már

    tega mi ni mar cela ne me regarde pas, je ne m'en soucie pas, je n'en ai cure
    kaj mu je to mar? en quoi cela le regarde-t-il?, de quoi se mêle-t-il?
  • marre [mar] féminin; (populaire)

    j'en ai marre sit sem, dovolj mi je tega, čez glavo imam tega!
    (il) y en a marre! dovolj je tega!
    c'est marre to zadostuje, (argot) to je vse
  • marri, e [mari] adjectif žalosten, otožen

    être marri de quelque chose obžalovati kaj
    j'en suis (bien) marri zelo mi je žal
  • martyriser [-tirize] verbe transitif mučiti, trpinčiti; napraviti za mučenika

    mes rhumatismes me martyrisent revmatizem mi povzroča peklenske muke
  • mauvais, e [movɛ, z] adjectif slab, slabe kakovosti, manjvreden; pomanjkljiv, nezadosten; hudoben, zèl; nevaren, škodljiv, neugoden; nezdrav; neprijeten; zavisten; (pre)drzen; napačen, naróben, neprimeren; razburkan, nemiren (morje); masculin, féminin zlobna oseba

    le Mauvais Zlodej, Vrag, Skušnjavec, Hudič; adverbe slabó
    sentir mauvais smrdeti
    en mauvaise compagnie v slabi družbi
    en mauvais état v slabem stanju
    pas mauvais ne slab, (nikakor) ne (tako) slab
    mauvaise administration, gérance slabo upravljanje, gospodarjenje
    mauvais bruit masculin obrekovanje
    mauvais esprit masculin, (figuré) nejasna glava; črnogledec, rovar, podpihovalec
    mauvaise étoile féminin nesrečna zvezda
    mauvaise foi féminin nezvestoba
    mauvaise fortune féminin smola, nezgoda, nesreča
    mauvais garnement masculin malopridnež, pobalin, paglavec
    mauvaise graisse (médecine) odvečna maščoba
    mauvaise herbe féminin plevel
    mauvaise langue féminin strupen jezik
    mauvais livres masculin pluriel slaba literatura, šund
    mauvais œil masculin zél pogled, urok
    mauvaise plaisanterie féminin slaba, neokusna šala
    mauvaise récolte féminin slaba letina
    mauvaise santé féminin slabo zdravje
    mauvais sujet masculin pridanič, potepuh
    mauvaise tête féminin trmoglavec
    mauvais et bon cœur mehko srce v trdem oklepu
    mauvais traitement masculin grdo ravnanje, mučenje, trpinčenje
    mauvais vouloir masculin zlohotnost, zlobnost
    mauvaise vue féminin slab vid, slabe oči
    femme féminin de mauvaise vie deklina, prostitutka, pocestnica
    avoir mauvaise bouche imeti neprijeten okus v iatih
    il a mauvaise mine videti je bolan, ne dela dobrega vtisa
    avoir mauvaise tête biti trmast
    (familier) l'avoir, la trouver mauvaise biti jezen, nevoljen, slabe volje (zaradi česa)
    il est mauvais comme la gale sama zloba ga je
    il fait mauvais slabo vreme je
    faire mauvaise mine à quelqu'un odbiti, zavrniti koga, hrbet mu pokazati
    faire un mauvais rêve imeti neprijetne sanje
    faire la mauvaise téte (zlobno) trmoglaviti
    chercher une mauvaise querelle à quelqu'un iskati odvečen prepir s kom
    jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
    prendre quelque chose en mauvaise part zameriti kaj
    ne le prenez pas en mauvaise part! ne zamerite mi tega!
    passer un mauvais quart d'heure prestati hude, težke trenutke
    trouver mauvais ne odobravati
    ça sent mauvais (figuré) stvari se slabo obračajo
    mauvaise herbe croît toujours (proverbe) kopriva ne pozebe
  • mémoire1 [memwar] féminin spomin

    à la mémoire de quelqu'un v spomin na koga
    de mémoire iz glave, na pamet, po spominu
    de mémoire d'hommes od nekdaj, kar ljudje pomnijo
    en mémoire de quelque chose v spomin na kaj
    manque masculin de mémoire pozabljivost
    mémoire artificielle opora spominu, familier oslovski most
    mémoire de lièvre slab spomin, spomin kot sito
    mémoire locale, des lieux krajevni spomin
    n'avoir auczme mémoire ničesar se ne spominjati
    avoir une bonne mémoire, une mémoire fidèle imeti dober, zanesljiv spomin
    avoir la mémoire courte imeti slab, kratek spomin
    avoir quelque chose en mémoire imeti kaj v spominu
    avoir la mémoire toute fraîche, récente de quelque chose imeti (še) v svežem, dobrem spominu
    conserver la mémoire de quelqu'un, de quelque chose ohraniti spomin na koga, na kaj
    dire, réciter de mémoire povedati, recitirati na pamet
    garder quelque chose en mémoire obdržati kaj v spominu
    laisser une mémoire honorée zapustiti časten spomin
    rafraîchir la mémoire de quelque chose, remettre quelque chose en mémoire à quelqu'un komu kaj zopet v spomin poklicati, spomniti koga na kaj
    si j'ai bonne mémoire če se prav spominjam, če se ne motim
    cela m'est sorti de la mémoire to mi je ušlo iz spomina
    empreint dans la mémoire vtisnjen v spomin
  • ménager [menaže] verbe transitif prizanašati (quelqu'un komu), imeti obzir, obzirno ravnati (quelqu'un s kom); varčevati, biti gospodaren (quelque chose s čim); varovati, čuvati; napraviti, urediti, pripraviti (une surprise presenečenje), izvesti

    se ménager čuvati se, paziti se, paziti na svoje zdravje
    ménager quelque chose à quelqu'un priskrbeti komu kaj
    je n'ai rien à ménager ni mi treba imeti obzira do ničesar
    ne pas ménager ne varčevati
    ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
    se ménager selon les circonstances ravnati se po okoliščinah
    ne ménager aucun effort pour ... nobenega truda se ne bati ...
    ne pas ménager ses éloges, ses paroles ne varčevati s pohvalami, z besedami
    ménager un chemin napraviti pot
    ménager ses expressions biti umerjen v izražanju
    ménager ses paroles malo govoriti
    ne pas ménager sa peine, la fatigue nobenega truda se ne bati
    se ménager une porte de sortie (figuré) pustiti si (ena) vratca odprta
  • migetáti se déplacer çà et là; scintiller, vibrer

    pred očmi mi migeta j'ai des éblouissements
  • mír paix ženski spol , silence moški spol , repos moški spol , tranquillité ženski spol , quiétude ženski spol , calme moški spol

    duševni mir paix de l'âme, tranquillité d'âme, paix intérieure
    nočni mir repos nocturne (ali de nuit)
    svetovni mir paix du monde, paix mondiale (ali universelle)
    v času miru en temps de paix
    skleniti mir faire (ali conclure) la paix
    motiti mir troubler le repos (ali l'ordre public)
    živeti v miru s kom vivre en paix avec quelqu'un
    daj mi mir laisse-moi tranquille (ali en paix!), fiche-moi la paix!
    mir! silence!, la paix!