Franja

Zadetki iskanja

  • kúhati (faire) cuire , (vodo) faire bouillir; cuisiner, faire la cuisine ; (jedi) faire (ali préparer) le repas ; (kavo, čaj) faire du café (du thé)

    dobro kuhati faire de la bonne cuisine, bien cuisiner
    kuhati žganje distiller de l'eau-de-vie
    kuhati v pari étuver, faire cuire à l'étuvée (ali à l'étouffée)
    jezo kuhati na koga garder rancune à quelqu'un, en vouloir à quelqu'un
    vročica me kuha j'ai la fièvre
    nekaj se kuha (figurativno) il y a quelque chose dans l'air
  • laisser [Iɛse] verbe transitif po-, pre-, za-pustiti; preiti, zamolčati

    avoir le prendre et le laisser imeti izbiro
    c'est à prendre ou à laisser ali to vzamete ali pa ne (druge izbire ni)
    ne pas laisser de ne opustiti, ne nehati
    laisser en blanc pustiti belo, prazno, nepopisano
    laisser voir pokazati
    laisser pour compte (commerce) dati zopet na razpolago
    laisser tomber spustiti(na tla)
    laisser de côté, à part pustiti ob strani
    laisser à désirer ne popolnoma zadovoljiti
    ne rien laisser au hasard ničesar ne prepustiti slučaju
    laisser à penser dati misliti
    laisser faire, dire pustiti koga, da dela, govori, kar hoče
    ne pas laisser de faire quelque chose ne zamuditi kaj napraviti
    cette réponse ne laisse pas de m'étonner ta odgovor me res preseneča
    laisser dormir (figuré) pustiti pri miru
    laisser tranquille pustiti na miru
    laisser à entendre, à comprendre dati razumeti
    se laisser prepustiti se
    se laisser aller zanemariati se
    se laisser aller à spozabiti se
    se laisser dire pustiti si reči, dopovedati
    se laisser faire ne se upirati, pristati na
    se laisser tout faire ničemur se ne upirati, vse prenesti, potrpeti
    se laisser faire une douce violence upirati se navidezno in končno popustiti
    laisser là pustiti na cedilu
    laisser quelqu'un libre de faire quelque chose komu na voljo pustiti, da kaj naredi
    laisser passer pustiti kaj iti mimo, pustiti, da se kaj godi
    se laisser porter par le courant (figuré) plavati s tokom
    laisser sa vie, (populaire) ses os, sa peau, ses bottes umreti
    je vous laisse (familier) (zdaj) grem
    laissez (donc)! pustite (vendar) to!
    cela ne laisse pas d'être dangereux to je kljub temu (prej ko slej), to ostane še vedno nevarno
    cela se laisse manger, entendre to se da jesti, slišati
    il faut bien faire et laisser dire delaj prav in ne boj se nikogar
    il m'a laissé en plan, en rade (familier) pustil me je na cedilu
    laisser des plumes dans une affaire (familier) mnogo izgubiti v kaki zadevi
  • languir [lɑ̃gir] verbe intransitif medleti, hirati, slabeti, pešati, zastajati, vleči se; hrepeneti, koprneti; giniti, familier zaman čakati

    languir d'ennui umirati od dolgega časa
    languir d'amour pour quelqu'un umirati od ljubezni do koga
    la conversation languit pogovor zastaja
    les affaires languissent posli (kupčija) pešajo, hirajo
    ne me fais pas languir ne pusti me čakati zaman
    je ne languirai pas longtemps ici ne bom dolgo zastonj čakal tu
    faire languir quelqu'un (figuré) koga na natezalnici imeti
  • láskati flatter quelqu'un, aduler quelqu'un, flagorner quelqu'un

    ne da bi si laskal sans me flatter
    laskati se faire l'aimable (ali l'empressé) auprés de quelqu'un, faire des grâces à quelqu'un, conter fleurette à (une fille)
  • lier [lje] verbe transitif na-, pre-, z-vezati

    le contrat me lie pogodba me veže
    lier conversation začeti pogovor
    lier amitié spoprijateljiti se, skleniti prijateljstvo
    lier une sauce zgostiti omako z moko
    lier les mains à quelqu'un (figuré) komu roke zvezati
    avoir partie liée avec quelqu'un imeti s kom skupne interese
    j'ai la langue liée o tem ne smem govoriti
    j'ai les bras, les mains lié(e)s imam zvezane roke
    lier la langue à quelqu'un komu jezik zavezati
    être livré pieds et poings liés à quelqu'un biti komu izročen na milost in nemilost
    être (très) lié avec quelqu'un biti s kom (dober) prijatelj
    se lier par un serment zavezati se s prisego
    se lier zavezati se, povezati se
    lier partie avec quelqu'un sodelovati s kom v skupni stvari
  • ljubíti aimer, affectionner quelqu'un ali quelque chose, avoir quelqu'un en affection, avoir de l'affection pour quelqu'un ; (nežno) chérir quelqu'un, aimer tendrement quelqu'un, être plein d'amour (ali de tendresse) pour quelqu'un ; (strastno) aimer passionnément ; (vroče, blazno) briler d'amour pour quelqu'un , familiarno aimer quelqu'un à la folie

    ljubiti se s'aimer, se chérir
    ne ljubi se mi je n'ai pas envie de, je ne suis pas disposé à, cela ne me dit rien
    nič se mu ne ljubi rien ne le tente, il n'a goût à rien
    kakor se vam ljubi comme il vous plaira, comme bon vous semble, comme il vous convient, comme vous voudrez, à votre gré (ali guise, fantaisie)
  • loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)

    au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
    de loin od daleč, iz daljave
    de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
    du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
    ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
    non loin de ne daleč od
    plus loin dljè, dljè nazaj
    loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
    loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
    aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
    aller, mener loin imeti velike posledice
    ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
    aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
    être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
    être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
    être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
    être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
    mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
    porter loin daleč segati
    voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
    ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
    il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
    il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
    loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
    loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
    loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
    pas à pas on va loin počasi se daleč pride
    loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca
  • lotir [lɔtir] verbe transitif razdeliti (zemljo, blago), parcelirati; dodeliti delež, parcelo

    lotir un terrain sparcelirati zemljišče
    être bien, mal loti imeti srečo, smolo; dobro, slabo zadeti
    me voilà bien loti! (ironično) sreča pa taka!
  • lueur [lüœr] féminin svit, svitanje, blišč; figuré luč, iskra

    lueur d'espérance, d'espoir žarek upanja
    jeter une (faible) lueur (slabotno) se bleščati
    il me vient une lueur (figuré) posveti se mi (v glavi)
  • mal1 [mal] adverbe slabó, zlo; pomanjkljivo, nepopolno, nezadostno

    de mal en pis vedno slabše, hujše
    tant bien que mal kolikor toliko; tako tako; (tako) nekako
    pas mal ne slabó; precéj; kar dobro; dobro
    pas mal de (familier) (kar) precéj
    mal à propos ob nepravem času, neugodno
    ça va mal pour lui slabó je (stoji, gre) z njim
    il est au plus mal on je že pri kraju
    aller de mal en pis priti z dežja pod kap
    être mal vu par quelqu'un biti slabo zapisan, biti nepriljubljen pri kom
    je suis mal dans mes affaires moji posli gredo slabo
    être mal fondé (figuré) biti, stati na šibkih nogah
    être, se mettre mal avec quelqu'un biti skregan, skregati se s kom
    se mettre mal slabo, neokusno se oblačiti
    mal lui en prit posledice so bile hude zanj
    parler mal de quelqu'un obrekovati koga
    prendre mal une plaisanterie slabo sprejeti, zameriti šalo
    s'y prendre mal biti nespreten, neroden pri čem, napačno se lotiti stvari
    se porter mal slabo se počutiti
    prendre mal vzeti za zlo
    être mal à l'aise neugodno se počutiti
    cela tombe mal to pride ob neugodnem času, narobe
    tourner mal pokvariti se, obrniti se na slabo
    je me trouve mal slabo mi je
    se trouver mal de quelque chose imeti slabe skušnje s čim
    emploi masculin, travailleur masculin mal payé slabo plačana služba, slabo plačan delavec
    bien mal acquis ne profite jamais (proverbe) nepošteno pridobljeno bogastvo ne prinaša nikoli koristi
  • mal2, pluriel maux [mal, mo] masculin zlo; škoda; trpljenje, bol, bolečina; bolezen; trud, muka, nadloga

    mal des aviateurs, de mer letalska, morska bolezen
    mal caduc, haut mal božjast
    mal de cœur (populaire), médecine slabost
    mal de dents, de gorge, de tête, de ventre zobobol, boleče grlo, glavobol, bolečine v trebuhu
    mal d'enfant porodne bolečine
    mal de(s) montagne(s) gorska, višinska bolezen
    mal du pays domotožje
    il n'y a pas de mal (to) nič ne dé
    il n'y a que demi-mal to ni tako hudó
    quel mal y a-t-il à ..., où est le mal si ... kaj za to, kaj je pri tem, če ...
    cela ne ferait pas de mal to ne bi škodilo
    avoir mal aux cheveux (populaire) imeti »mačka«
    avoir mal aux dents, à la tête imeti zobobol, glavobol
    j'ai du mal à le faire težkó mi je to napraviti, stane me truda, da to naredim
    choisir le moindre de deux maux izbrati manjše zlo
    dire du mal de quelqu'un obrekovati koga
    se donner du mal, un mal de chien garati, dajati si mnogo truda
    il est incapable de faire du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič hudega
    faire mal boleti
    faire du mal à quelqu'un boleti koga; storiti komu kaj žalega
    se faire du mal udariti se; trpeti škodo
    prendre mal nakopati si bolezen
    prendre, tourner, voir en mal nápak razumeti, skriviti
    rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
    sentir bien son mal dobro vedeti, pri čem smo
    vouloir du mal, mal de mort komu (vse) slabo želeti
  • malencontreux, euse [malɑ̃kɔ̃trö, z] adjectif nesrečen; neprijeten; ki se ga stalno drži smola; ki gre na živce

    une panne malencontreuse m'a mis en retard nesrečna okvara me je zakasnila
  • malvenu, e [malvnü] adjectif, juridique neupravičen (à do, za); neumesten

    il est malvenu à me juger on nima pravice soditi o meni
  • mánjkati manquer, faire défaut ; (biti odsoten) être absent, ne pas être là

    manjka mu denarja il est dépourvu (ali démuni) d'argent, l'argent lui manque
    nič mi ne manjka je ne manque de rien, rien ne me manque
    samo tega je še manjkalo il ne manquait plus que cela
    za las (ali malo) je manjkalo, da il s'en est fallu de peu que, peu s'en est fallu que (+ subjunktiv)
    pet minut manjka do dvanajstih il est midi moins cinq
    do šestdesetih mu jih ne manjka veliko il approche de (ali frise) la soixantaine, il va bientôt avoir soixante ans
  • manquer [mɑ̃ke] verbe intransitif manjkati, primanjkovati; biti odsoten; odpovedati (npr. orožje); spodleteti, ne se posrečiti, zgrešiti (strel); umreti; pregrešiti se (à quelque chose proti čemu); odtegniti se (à quelque chose čemu); na cedilu pustiti (à quelqu'un koga); ne spoštovati, žaliti (à quelqu'un koga); zamuditi, opustiti, pozabiti (à quelque chose kaj); ne imeti (de quelque chose česa); verbe transitif zgrešiti (cilj); zamuditi; pokvariti; »špricati« (šolo)

    il manque deux élèves dva učenca manjkata, sta odsotna
    commencer à manquer začeti primanjkovati, pohajati (o blagu)
    ne se laisser manquer de rien ničemur se ne odreči
    venir à manquer poiti (blago)
    manquer d'argent, de pain, de cœur ne imeti denarja, kruha, biti brez srca
    manquer de caractère biti neznačajen
    la manquer belle zamuditi ugodno priliko
    manquer le coche (familier) zamuditi šanso
    manquer le train, une occasion zamuditi vlak, priložnost
    manquer son coup, sa vocation zgrešiti cilj, (svoj) poklic
    manquer l'école, les cours »špricati« šolo, predavanja
    manquer à son devoir, à ses engagements, à sa parole ne izpolniti svoje dolžnosti, svojih obveznosti, snesti (svojo) besedo
    manquer à sa foi prelomiti zvestobo, izneveriti se
    se manquer à soi-même škodovati svojemu ugledu, osramotiti se
    le pied lui a manqué spodrsnilo mu je
    ne pas manquer de trouver čisto zanesljivo najti
    elle a manqué mourir skoraj je umrla
    j'ai manqué (de) tomber malo je manjkalo, da nisem padel
    le cœur me manque nimam poguma; omedlim
    je manque de tout vsega mi manjka
    je ne manquerai pas (de l'avertir) ne bom zamudil, pozabil (obvestiti ga)
    je n'y manquerai pas storil bom to
    l'affaire a manqué z zadevo, s stvarjo ni bilo nič
    il ne manque plus que cela! samo še tega se manjka!
    il s'en manque de beacoup še veliko manjka (pri tem)
    vous n'avez rien manqué! ničesar niste zamudili, izgubili!
  • már

    tega mi ni mar cela ne me regarde pas, je ne m'en soucie pas, je n'en ai cure
    kaj mu je to mar? en quoi cela le regarde-t-il?, de quoi se mêle-t-il?
  • marrer, se [mare] populaire zabavati se, smejati se

    laissez-moi me marrer! naj se smejem!
  • martyriser [-tirize] verbe transitif mučiti, trpinčiti; napraviti za mučenika

    mes rhumatismes me martyrisent revmatizem mi povzroča peklenske muke
  • massue [masü] féminin kij, buzdovan

    argument masculin massue zelo prepričljiv argument (ki mu ni moči ugovarjati)
    coup masculin de massue (figuré) težak, brutalen, hud udarec; nepričakovan in katastrofalen dogodek
    la nouvelle de l'attentat fut un véritable coup de massue novica o atentatu je bila strahoten udarec (dogodek)
    faire de sa têle massue hoteti z glavo skozi zid, riniti z glavo v zid
    j'étais comme ayant reçu un coup de massue (figuré) bil sem, kot da bi me bil nekdo s kolom udaril po glavi
  • méč épée ženski spol , glaive moški spol

    Damoklejev meč l'épée de Damoclès
    dvorezen meč (figurativno) arme ženski spol à double tranchant
    meč pravice le glaive de la justice
    izvleči, potegniti, izdreti meč tirer l'épée, dégainer
    prijeti za me porter (ali mettre) la main à l'épée
    z ognjem in mečem à feu et à sang