Franja

Zadetki iskanja

  • décompte [dekɔ̃t] masculin odbitek, odtegljaj; obračun; figuré razočaranje

    faire le décompte (iz)kalkulirati odbitek
    de quelque chose odbiti kaj
    (figuré) trouver, éprouver du décompte ne priti na svoj račun; biti razočaran
    décompte définitif, final zaključni obračun
  • dédaigneux, euse [-dɛnjö, z] adjectif prezirljiv, zaničljiv; omalovažujoč, vzvišen

    faire le dédaigneux prezirati, omalovaževati
    être dédaigneux de quelque chose prezirati kaj
  • dedans [dədɑ̃] adverbe notri, noter; masculin notranjost, notranja stran

    de dedans iz notranjosti
    en dedans (de) znotraj
    au dedans de, par dedans (de) v notranjosti
    là dedans tu notri
    donner dedans (figuré) dati se oslepariti, ujeti se
    être dedans (familier) biti pijan
    mettre, foutre, ficher quelqu'un dedans (figuré, familier) zagosti jo komu; populaire v zapor vtakniti
    se mettre dedans (z)motiti se
    ne savoir si l'on est dedans ou dehors biti v negotovosti, ne vedeti, kako in kaj
  • dédire* [dedir] verbe transitif ugovarjati, oporekati (quelqu'un komu); zatajiti

    se dédire vzeti nazaj, umakniti, prelomiti svojo besedo, obljubo; preklicati (de quelque chose kaj), odstopiti (de quelque chose od česa)
    se dédire d'une promesse ne držati obljube
    (populaire) cochon qui s'en dédit! preklet bodi, ki ne bo držal prisege (besede)!
  • déduction [dedüksjɔ̃] féminin, commerce odbitek; izvajanje, izpeljava, sklepanje (iz), dedukcija

    faire déduction odbiti, odtegniti (de quelque chose kaj)
    déduction faite des frais po odbitku stroškov
  • défendre* [defɑ̃drə] verbe transitif braniti (tudi juridique); ščititi, potegniti se, zavzeti se (quelqu'un za koga); zastopati (mnenje); prepovedati, zabraniti, ne dopustiti

    se défendre braniti se (de quelque chose česa, pred čim)
    le fruit défendu prepovedani sad
    défendre chèrement sa vie dragó braniti svoje življenje
    les rideaux défendent la chambre du soleil zavese ščitijo sobo pred soncem
    je ne pouvais me défendre de rire nisem si mogel kaj, da se ne bi smejal
    il est défendu de fumer prepovedano je kaditi
    se défendre comme un lion braniti se kot lev
    se défendre du froid zaščititi se pred mrazom
    il ne se défend pas mal en peinture pour un amateur on se za amaterja kar dobro znajde v slikarstvu
    (familier) ça se défend to se da braniti (zagovarjati), to ni slabo
  • dégoiser [degwaze] verbe transitif, familier, péjoratif čvekati; verbe intransitif govoriti

    qu'est-ce qu'il dégoise? kaj čveka?
  • déguster [degüste] verbe transitif pokušati, gustirati, figuré uživati

    déguster un mets, un vin pokušati jed, vino
    (populaire) déguster des coups prenesti, pretrpeti, doživeti slabo ravnanje, udarce
    qu'est-ce qu'il a dégusté! kaj vse je moral prenesti!
  • délecter [-Iɛkte] verbe transitif nuditi naslado, užitek (quelqu'un komu)

    se délecter naslajati se, uživati (de quelque chose kaj, à quelque chose ob, v čem)
    je me délecte à écouter cette musique uživam v poslušanju te glasbe
    il nous délecte de ses histoires humouristiques zabava nas s svojimi humorističnimi zgodbami
  • délice [delis] masculin slast, naslada, ugodje; féminin pluriel užitki, radost, veselje; (familier)

    ce rôti est un délice ta pečenka je prava slast
    lieu masculin de délices raj, paradiž
    les délices de Capou užitki, naslade, v katerih se človek pomehkuži
    faire ses délices de quelque chose uživati kaj
  • délier [delje] verbe transitif od-, razvezati; ostriti (um)

    sans bourse délier ne da bi kaj plačali, zastonj
    délier les mains d'un prisonnier razvezati roke ujetniku
    délier la langue de quelqu'un komu jezik razvezati
    se délier les mains napraviti si proste roke
    (figuré) n'être pas digne de délier le cordon des souliers de quelqu'un ne biti vreden, da komu čevlje odvežemo
    délier quelqu'un d'une promesse odvezati, oprostiti koga njegove obljube
    (religion) délier un fidèle d'un péché dati verniku odvezo za greh
  • délirant, e [delirɑ̃, t] adjectif deliranten, ki je v deliriju; figuré blazen, pobesnel, blodnjav; familier fantastičen; masculin blaznež, delirant; médecine oseba, ki fantazira

    exiger cela, c'est délirant! zahtevati kaj takega je blaznost!
  • demande [dəmɑ̃d] féminin prošnja, vloga; predlog; zahteva, želja; vprašanje; commerce naročilo, povpraševanje (de po)

    demande d'admission prošnja za sprejem, za pripustitev
    demande de brevet prijava patenta
    demande des consommateurs povpraševanje porabnikov
    demande en divorce tožba za razvezo
    demande en dommages-intérêts odškodninska tožba
    demande d'emploi prošnja za službo
    demande en grâce prošnja za pomilostitev
    demande en justice sodna uveljavitev
    demande en mariage snubitev
    demande de mutation prošnja za premestitev
    demande en nullité ničnostna pritožba
    demande en poursuite criminelle kazenski predlog
    demande primordiale nujna potreba
    demande reconventionnelle (juridique) protitožba
    demande de retraite prošnja za upokojitev
    demande de secours prošnja za podporo
    formule féminin de demande formular za prošnjo
    à la demande générale na splošno željo
    sur demande na prošnjo, na zahtevo
    l'offre et la demande ponudba in povpraševanje
    adresser une demande nasloviti prošnjo
    accorder, exaucer, satisfaire une demande ugoditi prošnji
    être en faible demande, faire face à la demande biti v majhnem povpraševanju, zadostiti povpraševanju
    faire, formuler, présenter une demande napraviti, formulirati, vložiti prošnjo
    faire quelque chose à, sur la demande de quelqu'un napraviti kaj na željo neke osebe
    intenter une demande vložiti tožbo
    livrer sur demande dostaviti, dobaviti po naročilu
    refuser, rejeter, repousser une demande odbiti prošnjo
    répondre, donner suite à une demande odgovoriti na prošnjo
    (la) belle demande! kakšno vprašanje! to se samo po sebi razume!
  • demander [dəmɑ̃de] verbe transitif vprašati, prositi (quelque chose à quelqu'un koga kaj), zahtevati; poizvedovati, povpraševati; terjati, zahtevati (svojo pravico); iskati (delovno silo); dobiti (privolitev); zahtevati kot svojo last; juridique tožiti; potrebovati, potegovati se za; želeti ali hoteti govoriti (quelqu'un s kom); vprašati (après quelqu'un za koga)

    je vous demande de sortir prosim vas, da greste ven
    je vous demande à sortir prosim, da smem iti ven
    il demande à être introduit auprès du directeur želi priti k direktorju
    demander acte de quelque chose dati kaj overiti ali potrditi
    demander quelqu'un (en mariage) prositi koga za roko, zasnubiti
    ce travail demande du temps to delo zahteva časa
    demander merci prositi za milost
    demander (son pain, l'aumône, la charité, sa vie) beračiti, prositi vbogajme
    je vous demande pardon prosim vas oproščenja
    demander raison à quelqu'un zahtevati zadoščenja, figuré pojasnila od koga
    demander à réfléchir prositi za čas za premislek
    demander des renseignements prositi za informacije
    ne pas demander son reste nič več ne marati vedeti
    je ne demande qu'à travailler hočem le delati
    demander trop à quelqu'un preveč zahtevati od koga
    je ne demande pas mieux! z največjim veseljem! prav rad! ničesar si bolj ne želim!
    il ne demande que ça to je vse, kar hoče
    c'est ce que je me demande saj to bi rad vedel
    on ne te demande pas ton âge!, je ne te demande pas l'heure qu'il est! brigaj se za svoje stvari!
    on vous demande au téléphone kličejo vas k telefonu
    on demande tout de suite (commerce) iščemo za takoj, s takojšnjim nastopom
    (familier) je vous demande un peu! prosim vas, no! (izraža presenečenje, neodobravanje)
  • démarrer [-mare] verbe intransitif, automobilisme startati, zagnati se z mesta; začeti delovati (funkcionirati); marine odpluti; odtrgati se od vrvi; verbe transitif odvezati, oprostiti od vrvi; automobilisme pognati v tek; odpremiti (vlak); figuré, familier začeti

    démarrer de quelque chose opustiti kaj
    se démarrer dvigniti sidro; odtrgati se; razvezati se (vozel)
    la voiture démarra avto je odpeljal
    ne pas démarrer de quelque chose ne se znebiti česa, ne se ločiti od česa
    il ne veut pas démarrer de son projet noče opustiti svojega načrta
    mon affaire commence à démarrer moja zadeva je prišla v tek
    démarrer sa voiture pognati avto z mesta
    démarrer un travail začeti delo
    ça démarre lentement (figuré) počasi gre stvar naprej
  • démérite [demerit] masculin pogrešek, napaka, krivda

    où est son démérite dans cette affaire? kje je njegova napaka v tej zadevi?
    quel démérite ai je? kaj sem zakrivil?
    faire un démérite de quelque chose à quelqu'un komu česa ne šteti za zaslugo
  • démériter [demerite] verbe intransitif pregrešiti se, napak napraviti; religion grešiti

    démériter auprès de quelqu'un, aux yeux de quelqu'un, (vieilli) démériter de quelqu'un izgubiti čislanje, naklonjenost, dobrohotnost kake osebe
    il n'a jamais démérité nikdar ni zaslužil graje
    en quoi a-t-il démérité? v čem se je pregrešil? kaj je zakrivil? kaj je naredil napak?
  • demeurer [dəmœre] verbe intransitif ostati; stanovati, bivati; preostati, zaostati; vztrajati (dans v, pri); vieilli veliko časa potrebovati (à za)

    en demeurer d'accord soglašati, biti sporazumen
    demeurer en arrière zaostati
    demeurer en (beau) chemin (figuré) ustaviti se na pol pota
    demeurer sur le cœur, sur l'estomac (figuré) ostati, (ob)ležati na srcu, na želodcu
    cela m'est demeuré sur le cœur tega ne morem pozabiti
    demeurer (tout) court ostati nem; ne vedeti, kaj bi odgovorili; obtičati
    en demeurer là obstati, ustaviti se, pri tem ostati; ostati, kot je
    demeurons-en là! ne govorimo večo tem
    les choses en demeurent là stvari ostanejo, kot so
    demeurer en place ostati na mestu, mirovati
    demeurer en reste, en arrière (commerce) biti v zaostanku (s plačilom), biti dolžan
  • démunir [demünir] verbe transitif odvzeti, oropati (quelqu'un de quelque chose koga česa)

    se démunir de quelque chose znebiti se, biti brez česa, izgubiti kaj
    démunir une place forte d'une partie de ses effectifs odvzeti utrdbi del moštva
    être démuni d'argent biti brez denarja
  • dépens [depɑ̃] masculin pluriel stroški; juridique sodni stroški

    aux dépens de na stroške, na škodo, na račun
    être condamné aux dépens biti obsojen na plačilo sodnih stroškov
    j'ai accepté ce travail supplémentaire aux dépens de mes loisirs, da ma santé vzel sem to dodatno delo na škodo, na račun svojega prostega časa, svojega zdravja
    ils ont ri à mes dépens smejali so se na moj račun
    le parasite vit aux dépens de ses hôtes parazit, prisklednik živi na račun svojih gostiteljev
    apprendre, savoir quelque chose à ses dépens naučiti se, vedeti kaj iz lastnih (grenkih) izkušenj