Franja

Zadetki iskanja

  • fédéré, e [federe] adjectif zvezen; masculin zaveznik; uporni vojak v pariški Komuni

    le mur des fédérés zid ob pokopališču Père-Lachaise v Parizu, kjer so streljali pristaše Komune leta 1871
  • feinter [fɛ̃te] verbe transitif, familier (pre)varati; sport napraviti zvijačno potezo, ki prevara nasprotnika

    j'ai été feinté prevarali so me
  • férir [ferir] verbe transitif, invariable udariti, zadati udarec

    sans coup férir brez udarca z mečem; brez težav
    nos soldats ont pris la ville sans coup férir naši vojaki so zavzeli mesto brez odpora
  • fermenter [-te] verbe intransitif fermentirati, vreti, kvasiti se; (testo) vzhajati

    le moût de raisin fermente dans la cuve grozdni mošt vre v kadi
    les esprits fermentent (figuré) duhovi so v vrenju
  • fermer [fɛrme] verbe transitif zapreti; zaključiti; zapeti (obleko); verbe intransitif zapirati se, (za)celiti se (rana); figuré zapreti se (pred čem)

    se fermer zapreti se, zaceliti se
    fermer à clef zakleniti
    fermer à double tour dvakrat zakleniti s ključem
    fermer au verrou zapahniti, zatakniti (vrata)
    fermer avec des clous zabiti (z žeblji)
    fermer en cousant zašiti
    fermer au loquet zapreti s kljuko
    fermer à vis zapreti, pritrditi z vijakom, priviti
    fermer la bouche à quelqu'un zamašiti usta komu
    fermer l'électricité, la radio ugasiti elektriko, radio
    fermer les frontières zapreti meje
    ne pas fermer l'œil de toute la nuit vso nočne zatisniti očesa
    fermer la marche kot zadnji korakati
    fermer la porte sur soi vrata za seboj zapreti
    fermer par soudage zalotati, spajkati
    fermer une route à la circulation zapreti cesto za promet
    fermer les yeux zaspati
    fermer les yeux sur quelque chose (figuré) oči zatisniti pri čem
    cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
    les banques ferment le samedi banke so zaprte ob sobotah
    la porte ne se ferme pas à clef vrata se ne zapirajo s ključem
    (populaire) fermez-la! molčite! jezik za zobe!
  • ficher2 ali fiche, participe passé fichu [fiše, -šü] verbe transitif, familier vreči, zagnati, zabrisati; dati; verbe intransitif delati, počenjati

    ficher (ali fiche) le camp pobrisati jo, pobrati se (stran)
    fichez-moi le camp! poberite se proč!
    fiche par terre vreči, spustiti na tla, figuré preprečiti
    cette pluie fiche par terre notre projet de promenade ta dež onemogoča naš načrt za sprehod
    fiche quelqu'un dedans (populaire) koga v zapor vtakniti; za nos potegniti, prevarati koga
    fiche en l'air v zrak vreči, figuré preprečiti, onemogočiti
    fiche une gifle primazati zaušnico
    ficher la paix à quelqu'un koga pri miru pustiti
    fiche-moi la paix! daj mi mir!
    ficher à la porte skozi vrata vreči
    on l'a fichu à la porte de l'école vrgli so ga iz šole
    je te fiche mon billet que ... stavim, kar hočeš, da ...
    il n'a rien fichu de la journée ves dan ni nič naredil
    va te faire fiche!; je t'en fiche! motiš se! kje pa! vraga!
    je pensais qu'il allait finir son discours mais, va te faire fiche!, il a parlé encore dix minutes mislil je, da bo končal svoj govor, toda kaj še (kje pa)!, govoril je še deset minut
    je t'en ficherai, moi, des voyages d'agrément! ti bom že dal (še nimaš dovolj?) potovanj za zabavo!
    se ficher (ali: fiche) de quelque chose požvižgati se na kaj
    je m'en fiche! se požvižgam na to! mar mi je to! vseeno mi je!
    se ficher par terre lopniti, pasti na tla
    se ficher dedans, le doigt dans l'œil pošteno se zmotiti, »urezati«
  • fin, e [fɛ̃, fin] adjectif tanek, droben, majhen; fin, izbran; nežen; vitek; bister, pameten, prebrisan; skrajen, končni; adverbe popolnoma; masculin glavna stvar, jedro; fino perilo

    au fin fond de v najgloblji notranjosti
    le fin du fin najboljše, najlepše
    la fine fleur de quelque chose najboljše (kake stvari), cvet
    le fin mot de l'histoire rešitev uganke, odločilna beseda
    écriture féminin fine drobna pisava
    sel masculin fin fina, drobna sol
    moulu fin drobno zmlet
    or masculin fin čisto zlato
    tissu masculin fin tanka tkanina
    fines herbes aromatična zelišča (za jedi)
    vins masculin pluriel fins izbrana vina
    la fine fleur de la société smetana družbe
    repas masculin fin izvrsten, izbran obed
    pierre féminin fine drag kamen
    esprit masculin fin bister duh
    fin connaisseur zelo dober poznavalec
    fine gueule (familier) sladokusec
    fin limier (familier) spreten policist, policijski agent
    fine mouche prebrisana ženska
    ils sont fin (ali fins) prêts so popolnoma pripravljeni
    elle est fin prête je popolnoma pripravljena
    avoir le nez fin (figuré) imeti dober nos
    avoir l'oreille fine imeti dober, tanek sluh
    écrire fin drobno pisati
    être très fin (figuré) slišati travo rasti, biti zelo pameten
    jouer au plus fin avec quelqu'un hoteti koga prelisičiti
  • flamboyer [-bwaje] verbe intransitif plamteti; bleščati se, lesketati se, iskriti se

    ses yeux flamboyaient de colère oči so se mu svetile od jeze
  • fléau [fleo] masculin cepec; figuré občna nadloga, velika nesreča; technique zapah pri vratih

    fléau de Dieu šiba božja, bič božji
    fléau (d'une balance) vzvod pri tehtnici
    le fléau de la guerre vojna nadloga
    les moustiques sont le fléau de cette région komarji so velika nadloga te pokrajine
  • fléchir [-šir] verbe transitif upogniti, figuré omehčati, ganiti, pomiriti; verbe intransitif upogniti se, kloniti, šibiti se, klecati, popustiti, vdati se, pokoriti se; pasti (cena)

    fléchir le genou upogniti koleno
    fléchir ses juges ganiti svoje sodnike
    fléchir la colère, la fureur de quelqu'un pomiriti komu jezo, besnost
    les prix ont fléchi cene so padle
    tout fléchit sous lui vse se mu pokorava
    elle a fléchi devant les supplications de ses enfants popustila je prošnjam svojih otrok
  • flétrir [-trir] verbe transitif oveniti, odvzeti svežost; pokvariti, popačiti; figuré obsoditi, grajati, ožigosati, osramotiti, onečastiti

    se flétrir oveneti; izgubiti svojo svežost, obledeti
    flétrir l'injustice, le vice ožigosati krivico, pregreho
    on a flétri publiquement l'ancien ministre javno so ožigosali bivšega ministra
    sa beauté s'est flétrie njena lepota je ovenela
  • fleurir [flœrir] verbe intransitif cveteti, cvesti; procvitati (v tem pomenu je sedanji deležnik florissant in imperfekt il florissait)

    les arts florissaient sous Louis XIV umetnosti so procvitale za časa Ludovika XIV.
    (familier) nez qui fleurit nos, ki cvete, ki je rdeč (d'un ivrogne pijanca)
    fleurir les tombes okrasiti grobove s cvetjem
    fleurir une femme dati cvetlico ženski, ki si jo pripne na obleko
    fleurir sa boutonnière vtakniti si cvetlico v gumbnico
  • fondre* [fɔ̃dr] verbe transitif ulivati; (raz)topiti, (s)taliti; stopiti, zmešati; združiti, (s)kombinirati; vnovčiti (delnice); verbe intransitif taliti se, tajati se, kopneti, raztopiti se; navaliti (sur na); figuré izginiti, skopneti; familier (s)hujšati

    se fondre raztopiti se, izginiti
    fondre du plomb topiti svinec
    fondre une cloche ulivati zvon
    fondre la glace (figuré) prebiti led
    fondre deux livres en un seul združiti dve knjigi v eno samo
    la glace fond led se taja
    la grêle fond toča se usuje
    fondre en larmes spustiti se v hud jok
    l'argent lui fond dans les mains denar mu kopni v rokah
    fondre sur quelqu'un planiti, navaliti na koga
    l'épervier fond sur sa proie skobec plane na svoj plen
    tous les malheurs lui ont fondu dessus vse nesreče so se zgrnile nanj
    elle a fondu de dix kilos deset kil je shujšala
    le ciel se fond en eau lije kot iz škafa
    faire fondre quelque chose stopiti kaj; odpraviti, odstraniti kaj
  • fortune [fɔrtün] féminin premoženje, bogastvo; usoda; (srečen) slučaj, sreča; marine zasilno jadro

    la Fortune Fortuna, boginja sreče
    fortune nationale, sociale narodno, družbeno premoženje
    bonne, mauvaise fortune sreča, smola
    bonne fortune (figuré) galantna, ljubezenska avantura
    fortune du pot možnost dobrega ali slabega obeda
    rester à la fortune du pot nepovabljen (nepričakovano) ostati pri obedu
    fortunes de la mer nevarnosti na morju, riziko na morju
    de fortune zasilen, začasen, provizoričen
    bandage masculin de fortune zasilna obveza
    moyens masculin pluriel de fortune zasilna sredstva (ki so pač pri roki)
    champ masculin de fortune zasilno pristajališče (letališče)
    revers masculin de fortune udarec usode, nesreča
    avoir de la fortune biti premožen
    bâtir, gagner une fortune ustvariti, pridobiti si premoženje
    il est favorisé par la fortune sreča mu je naklonjena
    faire fortune obogateti, dobiti lep položaj
    faire contre mauvaise fortune bon cœur kljubovati udarcem usode
    hériter d'une belle fortune podedovati lepo premoženje
    tenter fortune poskusiti srečo
    chacun est l'artisan de sa fortune vsak je svoje sreče kovač
  • fournée [furne] féminin peka, vsad; technique gornji del plavža; polnjenje; familier skupina istovrstnih oseb

    de la dernière fournée (figuré) novopečen
    les cars déversaient des fournées de touristes izletniški avtobusi so odlagali skupine turistov
  • fráza locution ženski spol , expression ženski spol , phrase ženski spol , tour moški spol , tournure ženski spol , formule ženski spol

    to so le prazne fraze ce ne sont que des phrases (ali des mots, des paroles (vides))
  • fumée [füme] féminin dim; hlap, para; figuré iluzija, slepilo, milni mehurček; pluriel vinski hlapi; odpadki (ptic, divjadi)

    sans fumée brezdimen
    s'en aller, s'évanouir, partir en fumée (figuré) razbliniti se (v nič)
    tous mes projets sont partis en fumée vsi moji načrti so padli v vodo
    dissimuler par la fumée (militaire) zakriti z umetno meglo
    il n'y a pas de fumée sans feu ni dima brez ognja, figuré v vsaki govorici je nekaj resnice
  • gagnant, e [ganjɑ̃, t] adjectif dobivajoč

    lot masculin, numéro masculin gagnant srečka, številka, ki zadene, zadetek; masculin dobitnik
    tout le monde le donne gagnant vsi so prepričani o njegovem uspehu
  • garnir [garnir] verbe transitif opremiti; opremiti s pohištvom; oskrbeti z; obšiti, obrobiti, okrasiti; prevleči z; napolniti; ojačiti, oblaziniti (stol); podložiti (obleko); okomatati (konja)

    garnir de fourrure obšiti s krznom
    garnir une table de fleurs okrasiti mizo s cvetjem
    garnir un meuble po-, prekriti kos pohištva
    les spectateurs garnissent les balcons balkoni so polni gledalcev
    se garnir oskrbeti se (de z); čuvati se (de pred); napolniti se (prostor)
    (populaire) se garnir le ventre, l'estomac, la panse jesti, najesti se
  • geler [žəle] verbe transitif spremeniti v led, oledeniti; (pre)mraziti; verbe intransitif zamrzniti, zmrzovati, pozebsti

    le froid a gelé le nez nos je zmrznil od mraza
    il gèle (à pierre fendre) zmrzuje (da kamenje poka)
    les vignes ont gelé trte so pozeble
    j'ai les doigts gelés prsti so mi ozebli, prezebli
    il a gelé blanc slana je padla
    le fleuve est gelé reka je zamrznjena
    mes oreilles ont gelé ušesa so mi zmrznila
    ferme la fenêtre, tu nous gèles ! zapri okno, čisto premrazil nas boš!
    on gèle ici zmrzujemo tu
    se geler zmrzniti, oledeneti, trpeti hud mraz
    on se gèle ici vražje mraz je tu, pošteno zmrzujemo tu
    être gelé (jusqu'aux os) biti premražen (do kosti)
    il a eu les pieds gelés noge so mu zmrznile