Franja

Zadetki iskanja

  • tard [tar] adverbe pozno, kasno; masculin pozna dnevna ura; konec življenja

    au plus tard najpozneje, najkasneje
    sur le tard pozno zvečer; figuré proti koncu življenja
    tôt ou tard prej ali slej
    trop tard prepozno, prekasno
    trop tard d'un jour en dan prepozno
    il est, il se fait tard pozno je, pozno postaja
  • tékati

    tekati sem in tja courir çà et là
    veliko tekati zaradi česa faire bien des pas (ali des courses) pour une affaire
    ves dan tekati être debout toute la (sainte) journée
  • tenue [tənü] féminin (za)držanje, obnašanje, vedenje; trajanje; figuré umerjenost, korektnost; vódenje (knjig, poslov), upravljanje; obleka; militaire uniforma

    en grande tenue v svečani gala obleki ali uniformi
    tenue d'équitation, de sport, de service, de soirée, de travail jahalna, športna, službena, večerna, delovna obleka
    tenue des comptes vódenje računov
    tenue des livres knjigovodstvo
    tenue en partie double dvojno knjigovodstvo
    tenue de maison upravljanje hiše
    petite tenue, tenue de ville dnevna obleka (za vsak dan)
    tenue de route zmožnost vozila, da obdrži smer, ki jo zahteva voznik
    bonne tenue en classe, à table lepo vedenje v šoli, pri mizi
    mauvaise tenue d'un écolier courbé sur son cahier slaba drža učenca, ki se drži ukrivljeno nad zvezkom
    être en petite tenue (familier) biti malo oblečen
    manquer de tenue ne se vesti korektno
  • tepéžen

    tepežni dan jour moški spol des Innocents
  • tiers, tierce [tjɛr, s] adjectif tretji; masculin tretjina; tretja oseba

    le tiers état tretji stan (meščanstvo)
    une tierce personne neka tretja oseba, tujec
    tiers monde masculin tretja skupina držav, narodov, ki ne pripada niti zapadnemu svetu niti socialističnemu taboru; neuvrščene dežele
    tiers masculin provisionnel naplačilo za davek, enako tretjini naloženega davka v prejšnjem letu
    fièvre féminin tierce mrzlica vsak tretji dan (pri malariji)
    être en tiers biti tretji v zvezi
    le tiers et le quart ta in oni, eden ali drugi
    médire du tiers et du quart (familier) vsakemu kaj očitati
    se moquer, se ficher du tiers comme du quart norčevati se iz enega in drugega, požvižgati se na enega in drugega
  • tirage [tiraž] masculin

    1. vlečenje; (loterijsko) žrebanje; figuré trenje, nesoglasje, težava

    2. tiskanje, tisk, odtis; naklada, izdaja; photographie kopiranje; commerce trasiranje (menice)

    tirage global celotna, skupna naklada
    tirage de luxe luksusna izdaja
    tirage à part posebni odtis, separat
    tirage au sort žrebanje
    tirage d'une loterie loterijsko žrebanje
    cordon masculin de tirage vrv za vlečenje
    jour masculin de tirage dan žrebanja
    journal masculin à grand, gros, fort tirage časopis z veliko naklado
    (photographie) le développement et le tirage d'une pellicule razvijanje in kopiranje filma
    le poêle n'a pas de tirage pečne vleče
    (familier) il y aura du tirage bodo težave, ne bo (šlo) lahkó
    il y a du tirage entre eux so trenja med njima, njimi
  • tísti, -ta, -to (pridevniško rabljen) ce (cet) … -là, cette …-là ; (samostalniško rabljen) celui-là, celle-là

    tisti dan ce jour-là
    tisti človek cet homme-là
    ob tisti uri à cette heure-là
    ne to knjigo, ampak tisto pas ce livre-ci, mais celui-là
    tisti ki celui qui (množina ceux qui)
  • tombée [tɔ̃be] féminin padanje (de la neige, de la pluie snega, dežja)

    tombée de la nuit, du jour čas, ko pada noč (o mraku), ko pojema dan (pred mrakom)
  • tôt [to] adverbe kmalu; zgodaj; vieilli hitro

    plus tôt prej
    trop tôt prekmalu, prezgodaj
    le, au plus tôt kar najprej, čim prej
    tôt ou tard prej ali slej
    un jour plus tôt en dan prej
    il ne viendra pas de si tôt ne bo prišel tako kmalu
    mon travail seru terminé dans 15 jours au plus tôt moje delo ne bo končano pred dvema tednoma
    se lever tôt zgodaj vsta(ja)ti
    il a tôt fait d'apprendre à nager (kar) hitro se je naučil plavati
    nous n'étions pas plus tôt rentrés qu'il fallut repartir nismo se še dobro vrnili, ke smo že morali zopet na pot
    le plus tôt sera le mieux! čim prej, tem bolje!
    ce n'est pas trop tôt! je že čas! no, končno!
  • tourner [turne] verbe transitif vrteti, obračati, obrniti, sukati; stružiti, krožno mešati; prevesti; snemati (film); izraziti, (na)pisati, stilizirati; verbe intransitif vrteti se, obiti, iti (autour de okoli, okrog); obrniti se, skreniti, zaviti (à droite, à gauche na desno, na levo); krožiti, rotirati; filmati; sprevreči se (veter); spremeniti se (en v), postati; izteči se; izvreči se (en v); skisati se (vino), sesiriti se (mleko); dobiti barvo (sadeži)

    se tourner obrniti se, okreniti se (vers proti)
    se tourner contre quelqu'un obrniti se, nastopiti proti komu; spremeniti se (en v), postati
    verbe transitif: tourner et retourner quelque chose obračati, vrteti kaj na vse strani
    faire tourner quelqu'un en bourrique (figuré) razjeziti, razhuditi koga
    tournez, s'il vous plaît obrnite (list), prosimo!
    tourner le bouton prižgati luč
    tourner bride (figuré) presedlati
    tourner casaque (figuré) presedlati, postati uskok
    tourner un compliment napraviti (lep) poklon
    tourner une difficulté izogniti se težavi
    tourner une loi obiti zakon
    tourner le dos obrniti hrbet; figuré zbežati
    tourner le coin de la rue zaviti okrog uličnega vogala
    tourner quelqu'un en dérision zasmehovati koga
    tourner l'ennemi obiti sovražnika
    tourner un film vrteti, snemati film
    faire tourner un disque zavrteti gramofonsko ploščo
    faire tourner une entreprise spraviti podjetje v obratovanje
    tourner quelqu'un à son gré (figuré) okrog prstov koga oviti
    il tourne bien ses lettres dobro, lepo piše svoja pisma
    tourner quelqu'un en ridicule osmešiti koga, norčevati se iz koga
    tourner le sang, les sangs (figuré) pognati strah v kosti
    tourner une sauce (krožno) mešati omako
    tourner les souliers pošvedrati čevlje
    tourner les talons peté pokazati, popihati jo
    tourner la tête pogledati nazaj
    tourner tout en mal vse v slabo obrniti
    tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
    tourner un pied de table stružiti nogo za mizo
    verbe intransitif: tourner à l'aigre poslabšati se
    tourner bien, mal dobro, slabo se obračati, se končati
    tourner court nenadoma se ustaviti, spodleteti
    tourner du côté de quelqu'un potegniti s kom, stopiti na njegovo stran
    il tourne cœur srce je adut
    la chance a tourné sreča se je obrnila, stvari so se spremenile
    silence, on tourne! tišina, snemamo (film)!
    cet enfant a mal tourné ta otrok je zašel na slaba pota, se je spridil
    le temps tourne au froid vreme postaja hladno
    le lait a tourné mleko se je skisalo, sesirilo
    cela tournera à son honneur to mu bo v čast
    tourner autour du pot hoditi kot mačka okrog vrele kaše, ne priti z besedo na dan, obotavljati se
    la tête me tourne v glavi se mi vrti
    tourner autour d'une femme vrteti se okrog ženske, dvoriti ji
    il tourne sans cesse autour du ministre neprestano se vrti okrog ministra, išče njegovo naklonjenost, dobrohotnost
    il tourne à tout vent on obrača plašč po vetru
    tourner au tragique posta(ja)ti tragično, končati se tragično
    tourner rond vrteti se okoli, familier dobro se končati
    (populaire) tourner de l'œil omedleti
    tourner de travers slabo se končati, ponesrečiti se, spodleteti
    tourner à vide (automobilisme) teči prazen
    j'au vu tout tourner vse se mi je zavrtelo pred očmi, postal sem omotičen
    se tourner contre quelqu'un obrniti se proti komu, postati mu sovražen
    je ne sais plus de quel côté me tourner ne vem več, kje se me glava drži
    il se tourne et se retourne dans son lit obrača se sem in tja, premetava se v postelji
    se tourner le pied zviniti si, spahniti si nogo
    se tourner vers quelqu'un (figuré) obrniti se na koga (za pomoč, uslugo)
  • traditionnel, le [-sjɔnɛl] adjectif tradicionalen, običajen

    le traditionnel défilé du 14-Juillet tradicionalna parada na dan 14. julija
  • treize [trɛz] adjectif trinajst, trinajsti; masculin številka 13, trinajstica

    le treize mai (dne) 13. maja
    treize à la douzaine trinajst stvari za ceno ducata (npr. jajc)
    vendredi treize petek trinajstega (dan, ki naj nekaterim prinaša srečo, drugim nesrečo)
    Louis treize (XIII) Ludvik XIII.
    tome treize 13. zvezek (kakega dela)
  • trépassé, e [trepase] adjectif umrli, pokojni, rajni; masculin, féminin rajnik, -ica, pokojnik, -ica

    la fête, le jour des trépassés (religion) dan mrtvih, vernih duš dan (2. november)
  • trétji le troisième

    3. maj le 3 (trois) mai
    Henrik III. Henri III (Trois)
    tretji stan (zgodovina) le Tiers état
    vsak tretji dan tous les trois jours
  • tŕžen du (ali de) marché

    tržna cena prix courant (ali coté), cours moški spol du marché
    tržni dan jour moški spol de marché
    tržna hala marché moški spol couvert, halle ženski spol
    tržno poročilo bulletin moški spol du marché, cours moški spol du marché, cote ženski spol
    tržna raziskava étude ženski spol (ali prospection ženski spol) du marché
    tržna vrednost valeur ženski spol du marché, valeur négociable (ali marchande), prix courant
  • un, une [œ̃, ün] adjectif e(de)n, ena; neki; enoten, nedeljen; masculin enica

    chapitre un prvo poglavje
    acte un prvo dejanje
    l'un ... l'autre eden ... drugi
    t'un l'autre eden drugega, recipročno
    l'un et l'autre eden in drugi, oba
    l'un dans l'autre poprečno
    un à un eden za drugim, posamič
    pas un, une niti eden, ena; noben, a
    ni l'un ni l'autre ne eden ne drugi
    de deux choses l'une ena stvar od obeh
    de deux jours l'un vsak drugi dan
    ne faire qu'un biti eno
    ne faire ni une ni deux postopati brez oklevanja, odločno
    c'est tout un to je vseeno, to je isto
    au un de la rue na številki ena ulice
  • vendredi [vɑ̃drədi] masculin petek

    vendredi saint veliki petek
    (religion) faire maigre le vendredi postiti se ob petkih
    vendredi 13 (figuré) (ne)srečen dan
  • véren croyant; fidèle; exact; confiant

    veren prepis (prevod) copie ženski spol (traduction ženski spol) exacte
    vernih duš dan (religija) le jour des morts
  • vès, vsà, vsè tout, entier, total

    ves kruh tout le pain
    vse mesto toute la ville, la ville entière
    ves Pariz tout Paris
    ves svet le monde entier
    vsa Jugoslavija toute la Yougoslavie, la Yougoslavie entière
    ves (božji) dan toute la (sainte) journée
    vso noč nisem zatisnil očesa je n'ai pas fermé l'œil de toute la nuit
    vse dni tous les jours
    ves čas tout le temps
    iz vsega srca de tout (mon) cœur
    mi vsi nous tous
    skoraj vsi presque tous, la presque totalité
    kljub vsemu malgré tout
    biti ves iz sebe être hors de soi, être déchaîné, (od veselja) être transporté de joie
  • vide [vid] adjectif prazen; nezaseden; votel; nepomemben, nevažen; puhel; masculin praznina, praznota, vrzel; ničevost; prost trenutek

    espace masculin vide nezazidan prostor
    vide de sens brez smisla
    lampe féminin à vide vakuumske cevi
    à vide prazen, brez učinka
    marche féminin à vide prazen tek
    avoir l'esprit vide na nič ne misliti, za nič se ne zanimati
    avoir un vide dans l'emploi du temps imeti prost čas (luknjo, okno) v svojem urniku
    s'en aller les mains vides oditi praznih rok
    faire le vide autour du soi odganjati, odbijati ljudi od sebe
    passer une journée vide prebiti dan v brezdelju, v dolgočasju
    prêcher dans le vide pridigati gluhim ušesom