Franja

Zadetki iskanja

  • moissonner [-sɔne] verbe transitif (po)žeti; figuré nabrati, nakopičiti

    moissonner du blé, un champ žeti žito, njivo
    la guerre moissonne les vies humaines vojna žanje človeška življenja
    semer du vent et moissonner des tempêtes sejati veter in žeti vihar
    comme tu sèmeras, tu moissonneras (proverbe) kakor boš sejal, tako boš žel
  • mòlj zoologija teigne ženski spol , mite ženski spol , gerce ženski spol

    knjižni molj (figurativno, familiarno) rat moški spol de bibliothèque, bouquineur moški spol
    žitni molj teigne des grains
    razjeden od moljev rongé des mites, mité
    zavarovan proti moljem protégé contre les mites
  • moment [mɔmɑ̃] masculin trenutek, hip, moment; (= bon moment) pravi trenutek, (lepa) priložnost

    à ce moment v tem trenutku, zdajle
    au dernier moment v zadnjem trenutku
    au, dans le moment où v trenutku ko
    à tout (tous) moment(s) vsak hip, vedno, ob vsakem času, stalno, neprestano
    dans un moment v hipu, takoj
    dans, sur le moment hipoma, takoj
    de moments en moments nepretrgoma
    d'un moment à l'autre od trenutka do trenutka, vsak čas
    de, dès ce moment od tega trenutka dalje
    depuis un long moment že precej časa
    du moment trenuten, sedanji
    du moment que, oû od trenutka ko, odkar
    en un moment v hipu
    en ce moment v tem trenutku, sedaj
    par moments od časa do časa
    pour le moment trenutno
    sur le moment tisti hip, v tistem trenutku
    mauvais moment neugoden trenutek
    les derniers moments zadnji trenutki
    moment d'inertie (physique) vztrajnostni moment
    moment psychologique psihološki, odločilni trenutek
    avoir de bons moments imeti svetle, pametne trenutke
    n'avoir pas un moment à soi ne imeti niti trenutka zase
    lire à ses moments perdus brati v svojem prostem času
    manquer le moment zamuditi priložnost, pravi trenutek
    saisir le moment favorable zgrabiti za priložnost
    un moment, s'il vous plaît! trenutek, prosim!
  • monceau [mɔ̃so] masculin kup; kopica

    des monceaux de livres, de morts kupi knjig, mrličev
    un monceau de fautes d'orthographe kup pravopisnih napak
  • monde2 [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

    de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
    (jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
    depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
    le mieux du monde kar najbolje na svetu
    pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
    de par le monde po vsem svetu
    pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
    aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
    aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
    à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
    un monde de množica (česa)
    le grand monde svet bogatašev
    monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
    le monde entier ves, cel svet
    monde primitif prvotni svet
    l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
    l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
    demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
    la fin du monde konec sveta
    le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
    le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
    Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
    vieux comme le monde zelo star
    aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
    avoir du monde imeti goste, obisk
    le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
    courir le monde biti stalno na potovanjih
    disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
    envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
    n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
    depuis que je suis au monde odkar živim
    il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
    ainsi va le monde tako je na svetu
    être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
    (familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
    c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
    faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
    faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
    se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
    mettre au monde spraviti na svet, roditi
    recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
    venir au monde priti na svet, roditi se
    il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
    il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)
  • monnaie [mɔnɛ] féminin kovanec, denar; drobiž; plačilno sredstvo

    Monnaie kovnica denarja
    en belle et bonne monnaie z dobrim denarjem
    en même monnaie z istim denarjem
    monnaie blanche srebrn denar
    monnaie étrangère tuj, inozemski d.
    monnaie légale zakonito plačilno sredstvo
    monnaie métallique denar v kovancib, ko-vanci
    monnaie papier, monnaie-papier papirnati denar
    circulation féminin de la monnaie denarni promet
    fausse monnaie ponarejen d.
    frappe féminin des monnaies kovanje denarja
    imitation féminin des monnaies ponarejanje denarja
    menue, petite monnaie (denarni) drobiž
    pièce féminin de monnaie novec, kovanec
    n'avoir point de monnaie ne imeti drobiža (pri sebi)
    battre monnaie kovati denar, familier priskrbeti si denar
    c'est monnaie courante to se često dogaja
    faire de la monnaie menjati (denar)
    payer quelqu'un en monnaie de singe norčevati se iz koga (namesto da bi mu plačali)
    rendre, donner à quelqu'un la monnaie de sa pièce vrniti, dati komu milo za drago
  • monopole [-pɔl] masculin monopol, izključna pravica do česa; izključni privilegij

    monopole de l'alcool, du tabac, des allumettes monopol na alkohol, tobak, vžigalice
    monopole d'Etat državni monopol
    monopole de vente monopol na prodajo
    ne pas avoir le monopole de quelque chose ne imeti monopola na kaj
  • montagne [mɔ̃tanj] féminin gora; pogorje

    une montagne de, des montagnes de velika množina, količina (česa)
    montagne moyenne sredogorje
    montagnes russes velika drsalnica (tobogan) (v cirkusu, na sejmih), figuré dviganje in padanje
    montagne à vaches gora s planinami za pašo krav
    chaîne féminin de montagnes gorska veriga
    haute montagne visoko gorovje
    mal masculin des montagnes višinska bolezen
    pays masculin de montagnes gorata dežela
    système masculin de montagnes gorski sistem
    faire une montagne, des montagnes (familier) črno videti; videti težave, kjer jih ni
    faire une montagne, des montagnes de quelque chose narediti iz muhe slona
    se faire une montagne de quelque chose pretiravati pomembnost, nevarnost, težave kake stvari
    faire une excursion en montagne napraviti izlet v hribe, na planine
    soulever les montagnes z lahkoto opraviti s težavami
    c'est la montagne qui accouche d'une souris (figuré) po velikih načrtih in ambicijah (tresla se je gora) majhni rezultati (rodila se je miš)
  • montée [mɔ̃te] féminin hoja navkreber, vzpon, dvig; aéronautique strm let; klanec, strmina

    montée d'un ballon vzlet, dvig balona
    montée des prix, de la température dvig cen, temperature
    montée des eaux du fleuve naraščanje vode v reki
  • moral [mɔral] masculin duševne sposobnosti, duševno razpoloženje; duh, morala (čet, vojske)

    au moral v duševnem pogledu
    avoir bon moral biti optimističen
    remonter, saper le moral (des troupes) zopet dvigniti, spodkopavati moralo (čet)
  • morcellement [-sɛlmɑ̃] masculin razkosanje (de la propriété posesti)

    morcellement des forces drobitev, delitev, cepljenje sil
  • mordre* [mɔrdrə] verbe transitif, verbe intransitif gristi, ugrizniti; pičiti; glodati; chimie razjedati; zagristi se v; prodreti (quelque chose v kaj)

    se faire mordre pustiti se ujeti
    s'en mordre les doigts (familier) hudó kaj obžalovati
    mordre à l'hameçon ugrizniti v trnek, figuré nasesti, iti na led; pustiti se prevarati
    il a été mordu par un serpent kača ga je pičila
    se mordre la langue ugrizniti se v jezik, figuré obžalovati svoje besede
    mordre ferme aux mathématiques pošteno, krepko se zagristi v matematiko
    ça ne mord pas to ne prime, to nič ne izda
    mordre la poussière pasti po dolgem na tla, figuré propasti, ne uspeti
    je ne sais quel chien l'a mordu ne vem, kakšna muha ga je pičila
    mordre sur quelqu'un stresti svojo jezo na koga
    (sport) le départ doit être redonné, un des concurrents a mordu sur la ligne start je treba ponoviti, eden tekmovalcev je prestopil (startno) črto
    chien qui aboie ne mord pas pes, ki laja, ne grize
  • môrski de(s) mer(s), marin

    morska bitka bataille navale, combat naval
    morska bolezen mal moški spol de mer
    morska deklica néréide ženski spol, naîade ženski spol, sirène ženski spol
    morska gladina surface ženski spol (ali niveau moški spol) de la mer
    nad (pod) morsko gladino au-dessus (au-dessous) du niveau de la mer
    morski jezik (riba) sole ženski spol
    morski ježek oursin moški spol
    morska klima climat moški spol maritime
    morski konjiček hippocampe moški spol
    morsko kopališče station ženski spol balnéaire, plage ženski spol
    morska kopel bain moški spol de mer
    morska milja mille moški spol marin
    morska obala côte ženski spol, rivage moški spol (ali bord moški spol) de la mer
    morska ožina détroit moški spol
    morski pes requin moški spol, squale moški spol
    morsko pristanišče port moški spol de mer, havre moški spol
    morska riba poisson moški spol de mer
    morski ropar pirate moški spol, corsaire moški spol, écumeur moški spol des mers
    morska sol sel marin
    morska voda eau ženski spol de mer, eau salée
    morska zvezda (zoologija) étoile ženski spol de mer, astérie ženski spol
  • mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica

    mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
    mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
    bois masculin mort suhljad
    angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
    chair féminin morte divje meso
    eau féminin morte stoječa voda
    Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
    feuille féminin morte suh list
    ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
    langue féminin morte mrtev jezik
    la mer Morte Mrtvo morje
    médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
    messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
    monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
    nature féminin morte tihožitje (umetnost)
    point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
    temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
    tête féminin de mort mrtvaška glava
    ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
    l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
    être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
    être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
    faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
    rester lettre morte ostati brez učinka
    tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
    morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več
  • mortalité [mɔrtalite] féminin umrljivost, mortaliteta

    mortalité des nouveaux-nés, infantile, maternelle umrljivost novorojenčkov, otrok, mater
  • móst pont moški spol

    kamniti (leseni, železobetonski) most pont de pierre (de bois, de béton armé)
    komandni most (mornarica) passerelle ženski spol de manœuvre (ali de commandement)
    pontonski most pont de bateaux (ali flottant)
    viseči most pont suspendu
    vrtljivi most pont tournant (ali mobile)
    vzdižni most pont-levis moški spol
    zasilni most pont provisoire (ali de fortune)
    zračni most pont aérien
    železniški most pont de chemin de fer
    most vzdihljajev (v Benetkah) pont des Soupirs
    iti čez most traverser un pont
    narediti most construire (ali jeter, lancer) un pont
    napraviti most med praznikom in nedeljo (figurativno) faire le pont
    podreti mostove za seboj couper les ponts derrière soi, brûler ses vaisseaux
    pognati most v zrak faire sauter un pont
  • mot [mo] masculin beseda; izrek; rešitev (uganke); commerce ponudba, cena

    un mot (figuré) par besed, vrstic; pisemce
    à ce(s) mot(s) ob tej besedi, ob teh besedah
    à demi-mot na namig; namigovaje
    au bas mot najmanj
    au premier mot na prvo besedo, takoj, brez oklevanja
    en un (deux, quatre) mot(s) z eno besedo, skratka
    en d'autres mots z drugimi besedami
    en peu de mots v kratkih besedah, na kratko
    sans mot dire brez besede, ne da bi zinil besedico
    mot à mot, mot pour mot dobesedno
    (bon) mot dovtip, domislica, šala
    le dernier mot de la bêtise višek neumnosti
    demi-mot masculin namig
    espèce féminin de mot (grammaire) besedna vrsta
    (fin) mot poanta, skrivni pomen
    grand mot velika beseda; geslo; pluriel visoko doneče besede
    gros mot psovka, kletvica
    feu masculin de mots besedna igra
    mots pluriel carrés magični kvadrat (uganka)
    mots pluriel croisés križanka
    mots-croisiste masculin ljubitelj križank, križankar
    mot étranger, d'emprunt tuja, izposojena beseda
    mot fin pametna duhovita beseda
    mot d'ordre, de passe (militaire) spoznavna beseda, geslo
    mot pour rire dovtip, šala
    mot de repère geslo, značnica (v slovarju)
    mot à double sens, entente dvoumna beseda
    mot-souche masculin geslo, značnica (v katalogu)
    mot trouvé dobra misel, ideja
    avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
    avoir son mot à dire imeti nekaj besede pri (čem), (moči) povedati svoje mnenje
    avoir des mots (s)pričkati se
    compter, peser ses mots (pre)šteti, (pre)tehtati svoje besede
    dire un mot, deux, quatre mots à quelqu'un imeti resen pogovor s kom
    ne dire, sonner mot, ne souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
    se donner le mot domeniti se vnaprej
    n'entendre pas un mot de quelque chose nobenega pojma ne imeti o čem
    ce ne sont que des mots to so le (prazne) besede
    pas un mot de plus! dovolj! niti besede ne več!
    fouer sur les mots igrati, igrajčkati se z besedami
    ne pas mâcher ses mots govoriti z brutalno odkritostjo
    manger ses mots govoriti nerazločno
    passer des mots aux actes preiti od besed k dejanjem
    prendre au mot prijeti za besedo
    traîner ses mots počasi govoriti
    trancher le mot čisto odkrito reči
    se payer de mots zadovoljiti se z besedami (in ne preiti k dejanjem)
    qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja
  • mouche [muš] féminin muha; majhen temen madež; histoire lepotni obližek; bradica; pika; črno središče v tarči; usnjen gumb (na floretu); (= bateau masculin mouche) parnik na Seni

    mouche cantharide, espagnole (zoologie, pharmacie) španska muha
    mouche des chevaux konjski obad
    mouche commune navadna muha
    mouche éphémère muha enodnevnica
    mouche à miel čebela
    mouche à viande mesarska muha, figuré sitnež, godrnjač, nergač
    mouche volante črne pega pred očmi
    fine mouche prebrisanec, prekanjenec, zvitorepec, lisjak
    poids masculin mouche (sport) mušja teža
    pattes féminin pluriel de mouche čačke, čečkarije
    on aurait entendu une mouche voler vladala je največja tišina
    être tendre à la (aux) mouche(s) biti zelo občutljiv, zelo zamerljiv
    faire d'une mouche un éléphant iz muhe narediti slona
    faire mouche zadeti v črno
    il ne ferait pas du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič žalega, on ni zloben
    faire la mouche du coche delati se važnega; mnogo si prizadevati, a brez učinka
    gober des mouches lenariti
    être mangé des mouches biti tarča zasramovanja
    mourir, tomber comme des mouches umirati, padati v velikem številu
    prendre la mouche (figuré) vzkipeti, razsrditi se
    j'ai des mouches volantes miglja, pleše mi pred očmi
    quelle mouche vous pique? kaj pa je z vami, kaj vas je pičilo
    on prend plus de mouches avec du miel qu'avec du vinaigre (figuré) z darili se veliko doseže
  • moule2 [mul] féminin klapavica (užitna školjka); figuré tepec, bedak, mevža

    parc masculin à moules gojišče klapavic
    culture féminin, élevage masculin des moules gojenje klapavic
  • mouler [mule] verbe transitif, technique vlivati; (iz)oblikovati; napraviti odlitek

    mouler des briques, des caractères d'imprimerie oblikovati opeke, vlivati tiskarske črke
    mouler une lettre v lepi pisavi napisati pismo
    mouler sur napraviti po modelu, prilagoditi
    se mouler (obleka) tesno se prilegati