Franja

Zadetki iskanja

  • intention [ɛ̃tɑ̃sjɔ̃] féminin namen, namera, naklep, volja, cilj

    avec intention namenoma, namerno
    bonne, mauvaise intention dober, slab namen
    à l'intention de quelqu'un komu v prid, v čast
    à cette intention v ta namen
    à mauvaise intention v zli nameri
    sans intention nenamerno
    avoir l'intention de imeti namen, nameravati
    avoir de bonnes intentions envers quelqu'un imeti s kom dobre namene, dobro misliti s kom
    avoir de mauvaises intentions imeti zle namene
    ce n'est nullement mon intention še ne mislim ne na to
    donner une fête à l'intention de quelqu'un prirediti slavnost komu (v čast)
    il n'est pas dans mon intention de ... ni moj namen, da bi ...
    nourrir des intentions perfides imeti zahrbtne namene
    faire un procès d'intention à quelqu'un koga tožiti zaradi njegovih (domnevanih) naklepov
    prier à l'intention des disparus moliti za pogrešance
    taire ses intentions molčati o svojih naklepih
    (juridique) intention de lucre dobičkaželjen namen
    l'enfer est pavé de bonnes intentions (proverbe) mnogo dobrih sklepov pride do slabih (negativnih) rezultatov
  • jardin [žardɛ̃] masculin vrt

    jardin fruitier sadovnjak
    jardin potager, maraîcher vrt za zelenjavo
    jardin de fleurs, botanique, zoologique cvetlični, botanični, živalski vrt
    jardins publics javni park
    jardin d'enfants otroški vrtec
    jardin-restaurant vrtna restavracija
    jardin d'hiver zimski vrt
    jardin sur comble vrt na strehi
    jardin sec herbarij
    faire de quelque chose comme des choux de son jardin ravnati s čim, kot da bi to bilo naše
    jeter une pierre dans le jardin de quelqu'un koga direktno ali indirektno napasti, zlasti z žaljivimi besedami
    c'est une pierre dans mon jardin to meri name, to velja meni
  • jeter [žəte] verbe transitif vreči, zagnati, metati, (za)lučati

    jeter l'ancre zasidrati se
    jeter l'argent par la fenêtre metati denar skozi okno
    jeter en l'air v zrak vreči
    jeter un cri zavpiti, zakričati
    jeter feu et flammes iskre metati, ogenj bruhati
    jeter un essaim rojiti
    jeter des éclats de rire (za)krohotati se
    jeter les fondements položiti temelje
    jeter en fonte vliti (kip)
    jeter un coup d'œil pogledati
    jeter des larmes prelivati solze
    jeter un pont zgraditi most, premostiti
    jeter des racines pognati korenine
    jeter quelque chose au nez de quelqu'un komu pod nos kaj dati
    jeter un sort sur quelqu'un začarati, uročiti koga
    jeter la terreur širiti grozo
    se jeter vreči se, pognati se, skočiti; izlivati se (reka)
    se jeter au travers de quelque chose zoperstaviti se čemu
    être jeté à la côte nasesti (ladja)
    jeter ses armes položiti orožje
    jeter son bonnet par-dessus les moulins nad ničemer se ne spotikati, na nič se ne ozirati
    jeter aux chiens, aux moineaux (figuré) skozi okno metati
    jeter dehors ven vreči
    se jeter à l'eau v vodo skočiti (da bi si vzeli življenje)
    se jeter dans l'eau v vodo skočiti (za kopanje)
    se jeter dans l'eau de peur de la pluie (figuré) priti iz dežja pod kap
    jeter la gourme izdivjati se
    jeter sa langue aux chiens obupati nad ugibanjem
    jeter le manche après la cognée (figuré) puško v koruzo vreči
    jeter au panier v koš vreči
    jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un (figuré) komu pesek v oči metati
    jeter du ridicule sur quelqu'un osmešiti koga
    se jeter à la tête de quelqu'un (figuré) komu se vseliti
    se jeter la tête au mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
    cela ne se jette en moule to ni tako lahko, tako enostavno
  • journal [žurnal] masculin časopis, časnik, dnevnik

    journal du dimanche, du matin, du soir, sportif nedeljski, jutranji, večerni, športni časopis
    journal (bi)mensuel, hebdomadaire (pol)mesečnik, tednik
    journal des jeunes, pour la jeunesse mladinski časopis
    journal à cancans, à scandales revolverski časopis
    journal mural, illustré stenski, ilustrirani časopis
    journal de modes modni časopis
    journal officiel uradni list
    journal parlé, filmé, télévisé radijski, filmski, televizijski dnevnik
    (journal) quotidien dnevni časopis, dnevnik
    journal vivant filmski tedenski pregled
    (livre) journal (commerce) dnevna knjiga
    correspondant masculin, éditeur masculin de journal dopisnik, izdajatelj časopisa
    tenir le journal de sa vie pisati (osebni) dnevnik
    lire dans, sur le journal čitati v časopisu
  • jurer [žüre] verbe transitif priseči (par pri); položiti prisego; zaklinjati se; kleti, preklinjati

    se jurer priseči si
    jurer avec, entre slabo se ujemati z, ne se skladati z
    jurer fidélité à quelqu'un priseči komu zvestobo
    ils se sont jurés une amitié éternelle prisegla sta si večno prijateljstvo
    je jure ma foi (le ciel, mes grands dieux) prisežem pri vsem, kar mi je najsvetejšega
    j'en jurerais prisegel bi za to
    il ne faut jurer de rien (figuré) zarečenega kruha se največ pojé
    on ne jure plus que par lui slepo mu verjamejo, so mu vdani (ker ga občudujejo)
    de telles paroles jurent avec son caractère take besede se ne ujemajo, ne skladajo z njegovim značajem
    ces deux couleurs jurent entre elles ti barvi ne gresta skupaj, se tepeta
  • justesse [žüstɛs] féminin pravilnost, točnost, natančnost

    avec justesse točno
    de justesse toliko da še, komaj
    je l'ai évité de justesse malo je manjkalo, pa bi ga bil srečal
    il a attrapé de justesse l'autobus toliko, da je še ujel avtobus
    justesse de pensée logično mišljenje
    justesse du tir gotovost v pogoditvi cilja
  • káj quoi?, que?, qu'est-ce que?, quelque chose

    kaj je to? qu'est-ce que cela? familiarno qu'est-ce que c'est que ça?
    kaj storiti? quoi faire? que faire?
    kaj je novega? qu'y a-t-il de neuf (ali de nouveau)?
    kaj lepšega kot quoi de plus beau que?
    kaj se je zgodilo? que s'est-il passé? qu'est ce quí est arrivé?
    vem, kaj hočeš je sais ce que tu veux
    to je kaj drugega c'est autre chose
    kajne(da)? n'est-ce pas?
    kaj neki? quoi donc?
    kaj šele à plus forte raison
    ne morem si kaj, da ne bi je ne puis m'empêcher de
    kaj stane ta knjiga? que (ali combien) coûte ce livre?
    kaj zato? qu'importe?
  • kóža anatomija peau ženski spol , derme moški spol , écorce ženski spol

    konjska koža robe ženski spol du cheval
    ovčja koža peau de mouton, toison ženski spol
    premočen do kože trempé jusqu'aux os
    iz kože dajati dépouiller, écorcher, familiarno dépiauter
    za kožo mu gre il y va de sa vie
    ne bi bil rad v njegovi koži je ne voudrais pas être dans sa peau
    iz kože bi skočil c'est à vous faire sortir de vos gonds, c'est à vous mettre hors de vous
    na svoji koži kaj občutiti apprendre à ses dépens, être payé pour le savoir
    volk v ovčji koži un loup habillé en berger (ali sous peau de mouton, déguisé en agneau)
  • kričáti crier, pousser (ali jeter) des cris

    močno kričati pousser des clameurs, vociférer
    kričati na vse grlo crier à tue-tête, s'égosiller
    kričati na pomoč crier au secours
    kriči, kot da bi ga iz kože devali il crie comme si on l'écorchait
    kričati po maščevanju crier vengeance
    to kriči do neba c'est révoltant
  • lapin, e [Iapɛ̃, in] masculin kunec, domači zajec; kunčje meso; familier zvitorepec, lisjak; féminin zajklja; ženska z mnogimi otroki

    lapin domestique, de chou(x) domači kunec
    lapin de garenne, sauvage divji kunec
    c'est un vieux lapin to je star lisjak
    lapin de gouttière (humour) mačka, maček
    peau féminin de lapin kunčje krzno
    un chaud lapin (familier) v ljubezni ognjevit
    (familier) poser un lapin ne priti na dogovorjeni sestanek
    être assis en lapin sedeti poleg kočijaža, šoferja (ne da bi plačali voznino)
  • láskati flatter quelqu'un, aduler quelqu'un, flagorner quelqu'un

    ne da bi si laskal sans me flatter
    laskati se faire l'aimable (ali l'empressé) auprés de quelqu'un, faire des grâces à quelqu'un, conter fleurette à (une fille)
  • lettre [lɛtr] féminin črka; pismo; pluriel pisma, (prejeta) pošta; (= belles lettres) leposlovje, beletristika; filologija, veda o jeziku in slovstvu

    à la lettre, au pied de la lettre dobesedno, točno
    en (toutes) lettres brez krajšanja, v polni pisavi, (število) z besedami, figuré ne da bi kaj izpustili ali zamolčali
    dire, écrire en toutes lettres odkrito povedati, napisati
    par lettre s pismom
    lettre d'achat kupno pismo
    lettre d'adieux, d'amour poslovilno, ljubezensko pismo
    lettre d'affaires, de commerce poslovno, trgovsko pismo
    lettre-avion pismo z letalsko pošto
    lettre de cachet (vieilli) ukaz o aretaciji
    lettre de change menica
    lettre de change en blanc, à échéance fixe, d'encaissement, à l'escompte, à vue blanko, dato, inkaso, diskontna, na pokaz menica
    lettre chargée, assurée denarno, vrednostno pismo
    lettre de chargement tovorni list
    lettre circulaire okrožnica
    lettre de condoléance sožalno pismo
    lettre de congédiement, de démission pismo 0 odpustitvi (iz službe)
    lettre de convocation povabilno pismo (k zborovanju), poziv
    lettres de créance (diplomatske) poverilnice
    lettre de crédit kreditno pismo
    lettre d'envoi spremno pismo, spremnica
    lettre par exprès, lettre exprès ekspresno pismo
    lettre de faire part obvestilno pismo, naznanilo (o smrti, o družinskem dogodku)
    lettre de félicitations pismo s čestitkami
    lettre de gage zastavno pismo, zastavnica
    lettre initiale začetna črka
    lettre d'introduction priporočilno pismo
    lettre delicenciement pismo o odpustitvi (iz službe)
    lettre majuscule, lettre capitale velika črka
    lettre minuscule mala črka
    lettre de menaces, comminatoire grozilno pismo
    lettre monitoire, d'avertissement, de rappel (pismeni) opomin
    lettre morte (figuré) mrtva črka
    lettre moulée, d'imprimerie tiskana črka
    lettre particulière, privée zasebno pismo
    lettre pastorale pastirsko pismo
    lettres patentes (vieilli) kraljev odlok v obliki odprtega pisma
    lettre pneumatique pismo po cevni pošti
    lettre de procuration pooblastilo
    lettre de recommandation priporočilno pismo
    lettre recommandée priporočeno pismo
    lettre de reconnaissance, de remerciement priznanica, zahvalno pismo
    lettre retournée à l'expéditeur nedostavljivo pismo
    lettre de voiture tovorni list, spremnica
    classeur masculin de lettres urejevalec pisem
    c'est lettre close pour moi to mi je španska vas, to mi je čisto tuje
    docteur des lettres doktor filozofije
    faculté féminin des lettres filozofska fakulteta
    grande, petite lettre velika, mala črka
    homme masculin, femme féminin de lettres književnik, -ica
    papier masculin à lettres pisemski papir
    payeur masculin, tiré masculin d'une lettre de change trasat
    secret masculin des lettres pisemska tajnost
    tireur masculin d'une lettre de change izstavitelj menice, trasant
    acquitter une lettre de change izplačati menico
    affranchir une lettre frankirati pismo
    avoir des lettres biti načitan, izobražen
    être écrit en lettres de sang biti zapisan s krvavimi črkami
    lever les lettres pobrati pisma iz poštnega nabiralnika
    mettre une lettre à la poste oddati pismo na pošto
    passer comme une lettre à la poste biti sprejet brez težav, brez zaprek
    poster une lettre poslati pismo po pošti
    prendre au pied de la lettre dobesedno vzeti
    rester, devenir lettre morte ostati, postati mrtva črka
    tirer une lettre de change izstaviti menico
  • loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)

    au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
    de loin od daleč, iz daljave
    de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
    du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
    ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
    non loin de ne daleč od
    plus loin dljè, dljè nazaj
    loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
    loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
    aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
    aller, mener loin imeti velike posledice
    ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
    aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
    être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
    être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
    être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
    être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
    mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
    porter loin daleč segati
    voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
    ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
    il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
    il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
    loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
    loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
    loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
    pas à pas on va loin počasi se daleč pride
    loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca
  • loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

    loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
    un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
    mon loup moj dragec, ljubček
    loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
    loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
    loup marin morski volk (riba)
    entre chien et loup v (večernem) mraku
    un froid de loup volčji (pasji) mraz
    il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
    enrhumé comme un loup biti čisto hripav
    saut masculin de loup širok jarek
    tête féminin de loup ščet na dolgi palici
    avoir une faim de loup biti lačen kot volk
    être connu comme le loup blanc biti zelo znan
    hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
    donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
    se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
    en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
    marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
    tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
    la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
    les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
    quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride
  • lune [lün] féminin luna, mesec; satelit, trabant; figuré muha(vost), kaprica; populaire luni podoben obraz; zadnjica

    lune croissante, décroissante rastoča, pojemajoča luna
    lune cave lunin mesec (t. j. 29 dni)
    lune d'eau (botanique) beli lokvanj
    lune de miel medeni tedni
    lune rousse lunina mena v aprilu-maju; figuré razbitje zakona
    nous sommes à la pleine, nouvelle, croissante, décroissante lune imamo polno, mlado, prvo, zadnjo luno
    la lune est dans son plein imamo polno luno
    clair masculin de lune mesečina
    éclipse féminin de lune lunin mrk
    déclin masculin, décours masculin de la lune pojemanje lune
    figure féminin de pleine lune (familier) obraz kot polna luna
    phases féminin pluriel de la lune lunine mene
    premier, dernier quartier (de la lune) prvi, zadnji (lunin) krajec
    de vieilles lunes zastarele ideje
    aboyer à la lune (figuré) zaman se truditi, zaman si prizadevati
    aller décrocher la lune pour quelqu'un skušati za koga narediti kaj nemogočega
    avoir des lunes biti muhav, kapriciozen
    coucher à l'enseigne de la lune na prostem prenočiti (prespati)
    demander la lune zahtevati nekaj nemogočega
    être dans la lune (figuré) ne biti pri stvari, čisto nekje drugje biti, biti raztresen, biti brez čuta za realnost
    faire un trou à la lune izmuzniti se, ne da bi plačali
    il fait un beau clair de lune lepa mesečina je
    promettre la lune dajati nemogoče obljube, obljubljati zvezde z neba
    tomber de la lune biti nenadoma, čisto nepričakovano zelo presenečen
  • maçon [masɔ̃] masculin zidar; prostozidar

    maître, compagnon, apprenti, ouvrier masculin maçon zidarski mojster, pomočnik, vajenec, delavec
    (figuré) abeille féminin, fourmi féminin maçonne čebela, mravlja delavka
    manger comme un maçon (familier) jesti kot mlatič (z velikim tekom)
    j'aimerais mieux servir les maçons (figuré) rajši bi šel kamenje tolč na cesto
  • main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

    1.

    à la main, en main v roki
    à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
    à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
    à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
    (homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
    à main armée z orožjem v roki
    à main levée prostoročno
    à pleines mains obilno, ne da bi štel
    la main dans la main z roko v roki
    de la main (droite) z (desno) roko
    de main en main od, iz roke v roko, do roke
    de la main à la main neposredno, direktno
    de main de maître mojstrsko
    de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
    de longue main dolgo, skrbno
    préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
    de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
    des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
    en (propre) main lastnoročno
    en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
    en un tour de main v hipu, naenkrat
    entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
    par ses mains, de sa main z lastno roko
    sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
    sous la main, en main pri roki
    la main sur la conscience! roko na srcé!
    haut les mains! roke kvišku!
    bas les mains! roke proč!
    pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

    2.

    mains de caoutchouc gumijaste rokavice
    main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
    main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
    main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
    main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
    main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
    main de papier 25 pol papirja
    main de passe (typographie) pretisk
    main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

    3.

    arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
    bagages mpt à main ročna prtljaga
    cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
    combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
    coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
    fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
    fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
    homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
    nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
    nu comme la main čisto gol, čisto nag
    petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
    première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
    tissé à la main ročno tkan
    tour masculin de main spretnost, ročnost
    travail masculin des mains ročno delo
    vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

    4.

    s'en aller les mains vides oditi praznih rok
    ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
    avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
    avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
    avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
    avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
    avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
    avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
    avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
    avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
    avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
    avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
    avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
    avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
    battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
    changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
    demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
    donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
    donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
    se donner la main podati si roko
    donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
    donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
    écrire à la main pisati z roko
    être en bonnes mains biti v dobrih rokah
    faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
    faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
    se faire la main à uriti, vaditi se za, v
    faire argent de toute main iz vsega kovati denar
    faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
    forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
    gagner quelqu'un de la main prekašati koga
    garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
    graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
    lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
    laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
    s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
    manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
    mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
    j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
    mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
    mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
    passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
    passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
    perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
    prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
    prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
    prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
    remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
    revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
    souiller ses mains (figuré) umazati si roke
    tendre la main beračiti
    à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
    tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
    tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
    se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
    tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
    tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
    en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
    toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
    vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
    il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika
  • mal2, pluriel maux [mal, mo] masculin zlo; škoda; trpljenje, bol, bolečina; bolezen; trud, muka, nadloga

    mal des aviateurs, de mer letalska, morska bolezen
    mal caduc, haut mal božjast
    mal de cœur (populaire), médecine slabost
    mal de dents, de gorge, de tête, de ventre zobobol, boleče grlo, glavobol, bolečine v trebuhu
    mal d'enfant porodne bolečine
    mal de(s) montagne(s) gorska, višinska bolezen
    mal du pays domotožje
    il n'y a pas de mal (to) nič ne dé
    il n'y a que demi-mal to ni tako hudó
    quel mal y a-t-il à ..., où est le mal si ... kaj za to, kaj je pri tem, če ...
    cela ne ferait pas de mal to ne bi škodilo
    avoir mal aux cheveux (populaire) imeti »mačka«
    avoir mal aux dents, à la tête imeti zobobol, glavobol
    j'ai du mal à le faire težkó mi je to napraviti, stane me truda, da to naredim
    choisir le moindre de deux maux izbrati manjše zlo
    dire du mal de quelqu'un obrekovati koga
    se donner du mal, un mal de chien garati, dajati si mnogo truda
    il est incapable de faire du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič hudega
    faire mal boleti
    faire du mal à quelqu'un boleti koga; storiti komu kaj žalega
    se faire du mal udariti se; trpeti škodo
    prendre mal nakopati si bolezen
    prendre, tourner, voir en mal nápak razumeti, skriviti
    rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
    sentir bien son mal dobro vedeti, pri čem smo
    vouloir du mal, mal de mort komu (vse) slabo želeti
  • malice [malis] féminin zloba, hudobija; lokavost, zahrbtnost; surovost, grde besede; hudobnost, surovo dejanje; zasmehovanje; škodoželjnost

    sans (y entendre) malice brez zlobe
    par pure malice iz gole, čiste, same zlobe
    malice cousue de fil blanc prevečvidna zvijača, da je ne bi mogli preprečiti
    ne pas entendre malice à quelque chose nič hudega pri čem ne misliti
    faire des malices à quelqu'un zagosti jo komu
  • manqué, e [mɑ̃ke] adjectif zgrešen; neuspel, ponesrečen

    livre masculin manqué slaba knjiga
    décollage masculin, départ masculin manqué neuspel vzlet, start
    vous êtes un cuisinier manqué vi bi morali biti kuhar (tako dobro znate kuhati)
    vie féminin manquée zgrešeno življenje
    (familier) garçon masculin manqué zgrešen fant (se reče o dekletu, ki ima fantovske navade, okuse)