Franja

Zadetki iskanja

  • svetóven du monde, mondial, universel, international

    svetovno čudo merveille ženski spol du monde
    svetovno gibanje mouvement mondial
    svetovno gospodarstvo économie mondiale
    svetovna gospodarska konferenca conférence économique internationale
    svetovna gospodarska kriza crise économique mondiale
    svetovni jezik langue universelle
    svetovna literatura littérature universelle
    svetovni mir paix ženski spol du monde (ali mondiale, filozofija universelle)
    svetovno mnenje opinion mondiale
    svetovno morje océan moški spol
    svetovni nazor conception ženski spol du monde, idéologie ženski spol, idées qu'on a sur le monde
    svetovna politika politique mondiale
    svetovni položaj situation mondiale
    svetovno potovanje tour moški spol du monde
    svetovni požar conflagration universelle
    svetovni prestiž, sloves réputation (ali renommée) mondiale (ali universelle), prestige international
    svetovna produkcija production mondiale
    svetovno prvenstvo championnat moški spol du monde
    svetovna razstava exposition universelle
    svetovni rekord record mondial
    svetovni rekorder détenteur moški spol du record mondial
    svetovna sila puissance mondiale
    svetovna sindikalna zveza fédération syndicale mondiale
    svetovna trgovina commerce mondial, échanges internationaux
    svetovna vojna guerre mondiale
    prva (druga) svetovna vojna Première (Deuxième) Guerre mondiale
    Svetovna zdravstvena organizacija Organisation mondiale de la santé (O.M.S.)
    svetovna zgodovina histoire universelle
    svetovna zveza union internationale
  • škótski écossais, d'Écosse

    škotski jezik, škotščina la langue écossaise, l'écossais moški spol
    škotsko krilo jupe ženski spol écossaise
  • špánski espagnol, d'Espagne; hispanique, ibérique

    španski jezik la langue espagnole, l'espagnol
    španska jezikovna posebnost hispanisme moški spol
    španski jezdec (vojaško), figurativno cheval moški spol de frise
    španska muha cantharide ženski spol
    to mi je španska vas cela m'est incompréhensible
  • têči courir ; (voda) couler, s'écouler, passer ; (motor, stroj) marcher, fonctionner; être en cours, suivre son cours, aller son train

    teči sem in tja courir çà et là
    čas teče le temps passe (ali s'écoule)
    beseda (jezik) mu gladko teče il parle couramment
    čez teči déborder
    teči pred kom précéder quelqu'un, devancer quelqu'un
    teči proti, h komu courir vers quelqu'un
    teči v kaj couler dans, affluer
    teči za kom courir après quelqu'un, poursuivre quelqu'un, familiarno cavaler après quelqu'un
    kri mi teče iz nosa je saigne du nez
    teči, kolikor noge nesejo courir à toutes jambes, prendre ses jambes à son cou, familiarno courir comme un dératé (ali un fou)
  • tenir* [tənir]

    I. verbe transitif

    1. držati

    elle tenait un enfant dans ses bras držala je otroka v naročju
    tenir l'enfant par la main držati otroka za roko
    tenir les cordons de la bourse (figuré) nadzirati izdatke (v gospodinjstvu)
    tenir quelqu'un en échec držati koga v šahu
    tenir quelqu'un imeti koga v rokah, moči ga kaznovati
    si je le tenais! če bi ga imel v rokah!
    tenir compagnie à quelqu'un delati komu družbo
    tenir le bon bout (familier) biti v najugodnejšem položaju
    tenir sa langue držati jezik (za zobmi), molčati
    ce vêtement tient chaud ta obleka drži toploto

    2. prenesti, upirati se (čemu)

    tenir le vin prenesti vino, moči popiti mnogo vina
    tenir le choc, le coup izdržati sunek (trk), udarec
    tenir tête à quelqu'un postaviti se komu po robu

    3. imeti

    tenir conseil posvetovati se
    tenir lieu de nadomeščati
    tenir quelque chose de bonne saurce imeti kaj iz dobrega vira
    de qui tenez-vous ce renseignement? od koga imate to informacijo?
    il tient cela de son père on ima to po svojem očetu
    tenir un rhume de cerveau, une grippe imeti nahod, gripo
    tenir la vérité imeti, vedeti resnico
    tenir un discours imeti govor
    mieux vaut tenir que courir bolje je (že) imeti kot (šele) upati
    un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi; bolje je drži ga kot lovi ga

    4. zavzemati (prostor), vsebovati

    la table tient toute la pièce, trop de place miza zavzema vso sobo, preveč prostora
    la voiture est trop petite pour nous tenir tous avto je premajhen, da bi šli vsi vanj

    5. upravljati, voditi, voziti

    tenir un hôtel voditi hotel
    tenir le ménage voditi gospodinjstvo
    tenir la caisse, la comptabilité, les livres voditi blagajno, računovodstvo, knjige
    le conducteur tient sa droite voznik vozi po desni (strani)
    tenir compte de quelque chose upoštevati kaj

    6. držati, spoštovati

    tenir sa parole držati svojo besedo, biti mož beseda

    7.

    tenir en estime ceniti
    tenir quelqu'un pour imeti, smatrati koga za
    nous le tenons pour un honnête homme imamo ga za poštenjaka
    je tiens ce fait pour certain to dejstvo smatram za zanesljivo
    tenez-vous-le pour dit! dajte si to dopovedati!
    tenez-le pour dit! zapomnite si to!

    8.

    tiens! tenez! ná! tu imaš! nâte! tu imate!
    tenez, voilà votre argent! nate svoj denar!
    tenez, je l'ai vu hier no, videl sem ga včeraj
    tiens! glej no!
    tiens! tiens! c'est étrange! glej no, to je čudno!

    II. verbe intransitif

    1. držati (se) (na istem mestu), vzdržati; trajati

    mes lunettes ne tiennent pas moja očala ne drže; stojé dobro
    je ne tiens pas debout ne vzdržim več na nogah (od utrujenosti)
    (figuré) votre histoire ne tient pas debout vaša zgodba ni verjetna
    ta coiffure, ta permanente tient bien tvoja pričeska, trajna ondulacija drži dobro
    leur amitié tient toujours njihovo prijateljstvo še vedno drži
    cela tient toujours pour dimanche? še vedno drži (dogovor) za nedeljo?

    2. upirati se; vztrajati, vzdržati, ne popustiti

    tenir bon vztrajati, dobro se držati
    il faut tenir bon ne smemo odnehati, popustiti
    je ne peux plus tenir, je ne puis y tenir ne morem več vzdržati (od nestrpnosti)
    tenir pour une opinion vztrajati pri nekem mnenju

    3. biti v čem, iti v kaj

    nous ne tiendrons pas tous dans la voiture ne bomo šli vsi v avto

    4.

    tenir à biti navezan na; želeti, hoteti; odviseti (od); izhajati, biti posledica
    il tient à cette femme navezan je, rad ima to žensko
    elle ne tient plus à rien ni à personne ni ji več za nobeno stvar in za nikogar
    je tiens à les inviter želim jih povabiti, rad bi jih povabil
    si vous y tenez če vam je kaj do tega
    j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
    il ne tient qu'à moi que ... (subj) le od mene je odvisno, da ...
    qu'à cela ne tienne! naj ne bo od tega odvisno! to naj ne bo ovira!
    leur dynamisme tient à leur jeunesse njihov dinamizem ima svoj vzrok v njihovi mladosti

    5.

    tenir de quelqu'un, de quelque chose (= imeti po kom, po čem) biti podoben komu, čemu; biti deležen
    il tient beaucoup de son père zelo je podoben svojemu očetu
    il a de qui tenir ima po kom biti tak
    cela tient du miracle to je kot čudež, to sliči čudežu
    en tenir pour quelqu'un biti zaljubljen v koga

    III. se tenir

    1.

    se tenir à quelque chose držati se za kaj
    tenez-vous à la rampe! držite se za ograjo!

    2. (za)držati se, biti, ostati (v nekem položaju)

    se tenir debout pokonci biti, stati
    tiens-toi droit! ravno se drži!
    se tenir tranquille biti miren
    se tenir sur ses gardes varovati se, čuvati se, paziti
    une histoire qui se tient zgodba, ki se zdi verjetna
    se tenir bien, mal vesti se kot dobro, slabo vzgojena oseba
    il sait se tenir en société on se zna dobro vesti v družbi

    3. biti, nahajati se; vršiti se

    se tenir près, auprès de quelqu'un biti poleg koga
    la réunion se tient dans cette salle-là seja je, se vrši v oni dvorani

    4.

    ne pouvoir se tenir de ... ne se moči vzdržati, zadržati
    il ne pouvait se tenir de rire ni si mogel kaj, da se ne bi smejal

    5.

    s'en tenir à quelque chose ostati pri čem, ne zahtevati več, omejiti se
    tenz-vous-en là! ostanite pri tem!
    je sais à quoi m'en tenir že vem, pri čem sem

    6. držati eden drugega

    se tenir par la main držati se za roko
    dans cette affaire, tout se tient v tej zadevi je vse povezano med seboj
  • tirer [tire] verbe transitif vleči, potegniti, izvleči; ustreliti, streljati; molsti (kravo); odvzeti, sneti; postaviti (horoskop); pokazati (jezik); prenapenjati (oči); figuré zasnovati (načrt); commerce trasirati (menico); izstaviti (ček); natisniti; photographie napraviti kopijo, kopirati; marine spodrivati vodo, ugrezati se v vodo (o ladji); verbe intransitif vleči, potegniti (sur) iz; napeti se, nategniti se, biti napet; prehajati v (sur le rouge v rdeče); familier biti podoben (sur quelqu'un komu); commerce trasirati (sur na); streljati; žrebati

    se tirer (familier) popihati jo, zbežati
    ça se tire! to se vleče! tega ni ne konca ne kraja!
    s'en tirer (à bon compte) izvleči se (iz), odnesti jo (poceni)
    ne pouvoir rien tirer de quelqu'un ničesar iz koga ne izvleči
    tirer une affaire en longueur zavlačevati zadevo
    tirer quelqu'un d'affaire pomagati komu iz zadrege, iz stiske
    se tirer d'affaire izvleči se iz zadrege, stiske
    tirer à balles ostro streljati
    tirer trois ans de prison (populaire) odsedeti tri leta v ječi
    tirer de l'arc streljati z lokom
    tirer son chapeau sneti klobuk, odkriti se
    tirer les cheveux (z)lasati
    tirer par les cheveux za lase privleči, izviti iz trte
    tirer sur sa cigarette potegniti iz cigarete
    tirer les cartes vedeževati iz kart
    tirer au clair razjasniti
    tirer à conséquence imeti pomembne, resne posledice
    tirer la conséquence potegniti sklep, zaključek (de iz)
    tirer une copie narediti kopijo
    tirer le diable par la queue (familier) biti v škripcih
    tirer à 1000 exemplaires tiskati v 1000 izvodih
    tirer du feu d'un caillou izkresati ogenj (iz kamna)
    tirer à sa fin nagibati se h koncu
    tirer les ficelles (familier) biti skrivni organizator, pobudnik kake stvari
    tirer sur la ficelle pretiravati, skušati doseči preveč ugodnosti
    tirer au flanc, au renard (familier); au cul (populaire) zabušavati, zmuzniti se od dela, lenariti, zanemariti delo
    tirer un gibier streljati na divjačino
    tirer la langue pokazati, pomoliti jezik iz ust; biti zelo žejen
    tirer au large pobegniti
    tirer une lettre de change izdati menico
    tirer à la ligne pretirano podaljšati kak tekst, ki ga pišemo, da bi več zaslužili
    tirer en longueur vleči se, zavlačevati se
    tirer les marrons du feu (figuré) iti po kostanje v žerjavico
    tirer l'œil (figuré) zbosti v oči, zbujati pozornost
    tirer les oreilles à quelqu'un ošteti koga; ušesa mu naviti
    se faire tirer l'oreille dati se prositi, nerad ustreči željam
    tirer son origine de imeti svoj izvor v, izvirati iz
    tirer à part posebej odtisniti
    le poêle tire bien peč dobro vleče
    tirer un plan izdelati načrt
    tirer parti, profit, avantage okoristiti se (de quelque chose s čim), izrabiti, izkoristiti (de quelque chose kaj)
    tirer un portait napraviti portret
    tirer sa révérence pokloniti se
    tirer le rideau spustiti zaveso
    tirer sa source de izvirati v, na
    tirer au sort žrebati
    tirer un texte à soi razlagati si besedilo v svojo korist
    tirer une traite, un chèque izdati menico, ček (sur na)
    tirer vanité, gloire biti ponosen, domišljati si (de na)
    tirer vengeance maščevati se (de quelqu'un nad kom)
    tirer sur le vert prelivati se v zeleno
    tirer à quelqu'un les vers du nez koga spretno izpraševati
    quand le vin est tiré, il faut le boire (proverbe), (figuré) treba je nositi posledice svojih dejanj
    être à couteaux tirés avec quelqu'un biti v hudem sovraštvu s kom
  • tsigane [cigan] adjectif ciganski; masculin, féminin cigan, -nka; glej tzigane

    langue féminin tsigane ciganski jezik
  • túj étranger, d'autrui , (nepoznan) inconnu

    na tujem à l'étranger
    tuja beseda mot étranger (ali savant)
    tuj jezik langue étrangère
    tuj kapital capitaux étrangers (ali empruntés)
    na tuje iti quitter le pays, émigrer
    na tuj račun pour le compte d'autrui (ali d'un tiers)
    mešati se v tuje zadeve s'immiscer (ali s'ingérer) dans les affaires d'autrui, se mêler des affaires d'autrui
    pod tujim imenom sous un nom emprunté (ali d'emprunt)
    tujega se počutiti se sentir dépaysé
  • ugrízniti mordre dans ; (o ribi) mordre (à l'hameçon) ; (kača) piquer

    ugrizniti v vabo (figurativno) se laisser prendre, familiarno mordre à l'hameçon
    ugrizniti se v jezik se mordre la langue
  • uráden officiel, d'office, de service

    poluraden officieux
    uradno d'office, officiellement
    uradni jezik langue officielle, jargon administratif
    uradni list journal officiel
    uradni pečat sceau officiel
    uradni predstojnik chef moški spol de service
    uradna tajnost secret professionnel
    uradne ure heures ženski spol množine de service
  • usuel, le [üzüɛl] adjectif običajen, splošno v rabi, v navadi; masculin priročnik

    langue féminin usuelle občevalni jezik
  • véhicule [veikül] masculin vozilo, voz, prevozno sredstvo; prenašalec; posrednik; sredstvo

    véhicule à moteur motorno vozilo
    véhicule ambulance bolniški (rešilni) voz
    véhicule d'occasion že rabljeno vozilo
    parc masculin de véhicules vozni park
    véhicules utilitaires tovorni avtomobili, avtobusi
    l'air est le véhicule du son zrak prenaša zvok
    le langage est le véhicule de la pensée jezik je prenašalec misli
  • venimeux, se [vənimö, z] adjectif strupen, ki vsebuje strup; zloben

    serpent masculin venimeux strupena kača
    piqûre féminin venimeuse strupen pik
    langue féminin venimeuse zloben, strupen jezik
  • vernaculaire [-nakülɛr] adjectif domač(inski), ljudski, narečen

    langage masculin vernaculaire domača, narečna govorica; masculin domač, narečen jezik, narečje, dialekt
  • vert, e [vɛr, t] adjectif zelen; (sadje) nezrel, (zelenjava) svež; (les) še sočen; (vino) nedozorelo, kiselkasto, kislo; (kava) nepražena; technique še neobdelan, surov; figuré krepak, močan, še čvrst, mladosten, svež; (graja) oster, (očitek) hud; familier (izraz, dovtip) robat, sočen, »masten«; masculin zelenje, zelena barva, zelenilo, narava; agronomie zelena krma; (vino) kislost, trpkost, nezrelost; féminin, (populaire) pelinkovec

    ceinture féminin verte zeleni pas
    espace masculin vert zelena površina
    haricots masculin pluriel verts stročji fižol
    salade féminin verte zelena solata
    une verte semonce oster ukor, opomin
    une verte vieillesse čila, zdrava starost
    un vieillard encore vert še čil, krepak starec
    vert acide, clair; émeraude; foncé; olive; pâle strupeno, svetlo, smaragdno, temno, olivno, bledo zelen
    la langue verte argot, žargon, rokovnjaški jezik
    une volée de bois vert kopica krepkih udarcev
    en raconter des vertes (populaire) mastne (dovtipe) pripovedovati
    en raconter des vertes et des pas mûres pripovedovati spotikljive stvari
    envoyer au diable vert poslati k vragu
    être vert de peur biti zelen od strahu, zelo se bati
    en être vert (familier) kot kreda (stena) bled biti
    laisser sur le vert (figuré) ne se ozirati na
    manger son blé en vert (figuré) vnaprej zapraviti svoje dohodke
    se mettre au vert (figuré, familier) iti v zelenje, v naravo, na počitek, na deželo
    prendre quelqu'un sans vert presenetiti koga
  • vgrízniti mordre dans quelque chose

    v jezik se vgrizniti se mordre la langue (tudi figurativno)
    vgrizniti v kislo jabolko (figurativno) avaler la pilule (ali le morceau)
  • vipère [vipɛr] féminin gad; figuré zlobna oseba

    vipère à corne modras
    langue féminin de vipère (figuré) strupen jezik
    morsure féminin de la vipère gadji pik
    il a été mordu par une vipère gad ga je pičil
    nid masculin de vipères gadje gnezdo; zbirališče hudobnih in okrutnih ljudi
    la vipère a deux dents à venin gad ima dva strupena zoba, strupnika
  • vipérin, e [viperɛ̃, in] adjectif gadji; figuré zloben; féminin, botanique gadovec

    (couleuvre féminin) vipérine gadu podobna belouška
    langue féminin vipérine (figuré) strupen jezik, obrekljiv jezik
  • volóvji, volóvski de bœuf

    volovji jezik (rep) langue ženski spol (queue ženski spol) de bœuf
    volovje meso bœuf moški spol
    volovji gonjač bouvier moški spol
    volovji hlev bouverie ženski spol
    volovska vprega attelage moški spol de bœufs
  • vulgaire1 [vülgɛr] adjectif navaden, vsakdanji, splošen, ljudski; prostaški, nizkoten

    langue féminin vulgaire ljudski jezik
    mot masculin vulgaire prostaška beseda
    opinion féminin vulgaire splošno mnenje
    plaisanterie féminin vulgaire robata šala